GORAŽDE, urban potentials

210 mm

Hella Saturnus Slovenija

210 mm

ISBN 978-9958-691-31-7

goražde urbani potenciali urbani potencijali urban potentials

70 mm zavihek

9 mm zgib

9 mm zgib 5 mm hrbet

Naslovnica Urbani potenciali, Goražde Grafika: Domen Zupančič Oblikovanje : Domen Zupančič Datum: 19. november 2012 Info: [email protected] // 00 386 41 795 267

Osnovna barva_ C0 M0 Y0 K89 70 mm zavihek

210 mm

Goražde

Domen Zupančič Borut Juvanec Andreja Benko

urbani potenciali urbani potencijali urban potentials

Teorija Borut Juvanec Okvir delavnice Kultura prostora, tradicija, napredek in Goražde Domen Zupančič Kulturni spomenik: Most za pešce Andreja Benko Delavnica Goražde 2012 Simon Mokorel Učinkovita "pametna" naselja

+ Projekti Znak Trg in most Ulica Drina Gubavica Pot spominov

Monografija_GOR_za_tisk.indd 1

28.11.2012 13:08:40

GORAŽDE urbani potenciali urbani potencijali urban potentials

Domen Zupančič, Borut Juvanec, Andreja Benko Univerzitet u Sarajevu, Arhitektonski fakultet Uredniki: Domen Zupančič, Borut Juvanec , Andreja Benko Avtorji poglavij: Borut Juvanec, Domen Zupančič, Andreja Benko, Simon Mokorel Fotografije: Andreja Benko, Borut Juvanec, Katarina Kušar, David Pignar, Nika Urbič, Tanja Završki, Domen Zupančič, ENVIGENCE d.o.o. Recenzenta: prof.dr. Ahmet Hadrović, doc.dr. Alenka Fikfak Prevodi: Ervin Dervišević Zasnova in oblikovanje: Domen Zupančič, Damjan Hidič Izdajatelj: Univerzitet u Sarajevu, Arhitektonski fakultet, BH Za izdajatelja: prof. dr. Rada Čahtarević, dekanja Tisk: Margo d.o.o., Sarajevo Naklada: 250 izvodov 1. izdaja CIP – Katalogizacija u publikaciji Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, Sarajevo 711.6 (497.6 Goražde) (083.9) GORAŽDE : urbani potenciali : urbani potencijali : urban potentials / [uredniki] Domen Zupančič, Borut Juvanec, Andreja Benko ; [fotografije Andreja Benko … [et al] ; prevodi Ervin Dervišević] . – Sarajevo : Arhitektonski fakultet, 2012. – 67 str. : ilustr. ; 21 x 21 cm Tekst na slv. i engl. jeziku. – Bibliografija: str. 67-66. ISBN 978-9958-691-31-7 1. Zupančič, Domen COBISS. BH – ID 20122630

Izdajo monografije so omogočili Vlada Bosansko-Podrinjskega kantona, BiH Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Ljubljana Vse pravice pridržane, UL FA, seminar Juvanec/Zupančič. © 2012, Sarajevo, Ljubljana

Monografija_GOR_za_tisk.indd 2

28.11.2012 13:08:40

4 Uvodne misli 8 Izvlečki Teorija 12 Okvir delavnice (Borut Juvanec) 14 Kultura prostora, tradicija, napredek in Goražde (Borut Juvanec) 20 Kulturni spomenik: Most za pešce (Domen Zupančič) 26 Delavnica Goražde 2012 (Andreja Benko) 30 Učinkovita “pametna” naselja (Simon Mokorel) Projekti 36 Delavnica, potek in vsebina 40 Znak 42 Trg in most 48 Ulica 50 Drina 54 Gubavica 56 Pot spominov 60 Odzivi, objave v medijih 61 Sklep 62 Recenzije 65 Krajevno in imensko kazalo 66 Viri

Monografija_GOR_za_tisk.indd 3

28.11.2012 13:08:40

Uvodne misli

Slovenija in Bosna in Hercegovina sta povezani z mrežo povezav, nastalih na skoraj vseh področjih človeškega delovanja. Arhitektura in urbanizem nista izjema. Veliki slovenski arhitekt Plečnik, čeprav je od njegovega opusa danes v Bosni samo kapela v Varešu in nekaj manjših predmetov v lasti frančiškanskih samostanov v Kraljevi Sutjeski in Jajcu, je bil povezan s frančiškansko provinco Bosna Srebrena, za katero je napravil cerkev sv. Antona v Beogradu, ukvarjal pa se je tudi z načrtom katedrale v Sarajevu. Poznani bosanski arhitekt akademik Ivan Štraus, avtor nekaterih stavb, ki so oblikovale podobo sodobnega Sarajeva, je slovenskega rodu. V urbanističnem snovanju v Bosni in Hercegovini je pomembno vlogo odigral profesor Vladimir Mušič. Tudi v Ljubljani stoji nekaj stavb češkega arhitekta Vancaša, ki je s svojimi monumentalnimi zgradbami odločilno zaznamoval podobo Sarajeva v avstroogrskem času. Odločitev profesorjev ljubljanske Fakultete za arhitekturo, da s svojimi študenti in domačimi dijaki v Goraždu izvedeta urbanistično delavnico, je nov prispevek k našemu sodelovanju na področju arhitekture in urbanizma. Izbira Goražda je zanimiva. Gre za mesto, ki ga je podobno kot ostale kraje v Podrinju zaznamovala zadnja vojna, pa tudi nasilje v drugi svetovni vojni, ko sta kot žrtvi med

Drinskimi mučenicami umrli tudi Slovenki Krizina Bojanc in Antonija Fabjan. Pa vendar je po teh težkih preizkušnjah mesto vedno znova znalo zaživeti. Danes je Goražde mesto z več uspešnimi gospodarskimi obrati in sedež kantona. Zahvaljujoč razumevanju in sodelovanju lokalnih oblasti, so v okviru delavnice nastale ideje, kako ob obstoječih danostih, ki jih odločilno zaznamuje reka Drina, oplemenititi podobo kraja. Lahko upamo da bo, če se bo sodelovanje nadaljevalo in se bodo vanj, poleg občinskih oblasti, vključili tudi gospodarstveniki, kaj od zamišljenega tudi uresničeno. Zahvaljujem se profesorjema Borutu Juvancu in Domnu Zupančiču, brez katerih odločnosti, vztrajanja in iznajdljivosti, seveda ob nepogrešljivi pomoči in gostoljubnosti premiera Bosansko-podrinjskog kantona Alije Begovića in ministra za urbanizem, prostorsko ureditev in varstvo okolja Jasmina Sadikovića, delo ne bi bilo opravljeno. Andrej Grasselli slovenski veleposlanik v Sarajevu

+ 4 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 4

28.11.2012 13:08:40

Bilo nam je zadovoljstvo biti domaćin i učestvovati u međunarodnoj arhitektonskoj radionici održanoj u Goraždu. Ovo je prva radionica usmjerena na oblasti urbanizma i prostornog planiranja održana na ovim prostorima. Pokazalo se da je to bila prilika da prostor našeg grada i njegovo uređenje sagledamo iz drugačijeg ugla, kombinujući znanje, iskustvo i kreativnost gostiju iz Slovenije i domaćih stručnjaka, a takođe i da je ovakav vid saradnje uspješan. Mi koji živimo u ovom okruženju dobro poznajemo teren i lokalnu problematiku ali nismo u potpunosti svjesni koji potencijal imamo i zbog toga je prilika da radimo zajedno sa gostima iz Slovenije, neopterećenim našim problemima i sa sposobnošću za prepoznavanje neiskorištenih mogućnosti bila veoma korisna. Rezultati radionice su to pokazali. Cilj radionice je ostvaren. Dobili smo više stručnih i kvalitetnih arhitektonsko-urbanističkih rješenja koja se mogu implementirati putem prostornoplanske dokumentacije i detaljnih projekata, a takođe je animirana šira javnost za uređenje dijela gradskog područja. Zajedničko svim rješenjima je usmjeravanje na identitet grada, naglašavajući ono što je u Goraždu jedinstveno i prepoznatljivo i čine jednu cjelinu, međusobno se ukrštaju i dopunjavaju formirajući po cijelom gradu mrežu uređenih, ugodnih i korisnih površina. Radionica je takođe ukazala na činjenicu da su urbanizam i prostorno planiranje važni instrumenti u stvaranju boljeg i kvalitetnijeg zajedničkog života što se suviše često zanemaruje na našim prostorima. Izložba je svojom posjećenošću pokazala zainteresovanost Goraždana za uređenje svog grada a utisci prisutnih zvaničnika i građanstva o izloženim projektima bili su pozitivni. Vrijednost radionice i izložbe kao njenog rezultata, između ostalog, je to što je ukazala sa kojim bogatim i neiskorištenim potencijalom prostor grada Goražda raspolaže i kako se jednostavnim intervencijama taj potencijal može lako aktivirati i iskoristiti te time poboljšati urbanitet grada i kvalitet života u njemu.

Ponuđeni koncepti se lako daju pretočiti u konkretne projekte koji se mogu izvesti uz minimalna finansijska ulaganja i mi imamo veliku želju da dođe do realizacije što većeg broja predloženih rješenja. Već smo otpočeli i konkretne aktivnosti koje će, nadamo se, dovesti do toga da ova kvalitetna rješenja postanu stvarnost. Unaprijed se radujem što će ova izložba biti postavljena u decembru ove godine na Arhitektonskom fakultetu u Sarajevu a sljedeće godine ponovu u Goraždu što će dati priliku širem krugu ljudi da se upozna sa njenim kvalitetnim sadržajem. Nadamo se da će se saradnja se s našim prijateljima iz Ljubljane biti nastavljena i u budućnosti za šta postoji obostrano interesovanje. I na kraju, u ime Ministarstva za urbanizam, prostorno uređenje i zaštitu okoline Bosansko-podrinjskog kantona Goražde, i svoje lično ime, želim se zahvaliti svima koji su svojim idejama, radom i zalaganjem pomogli da se ova radionica uspješno realizuje i ponudi nam vrijedna rješenja. Jasmin Sadiković Ministar za urbanizam, prostorno uređenje i zaštitu okoline Bosansko-podrinjskog kantona Goražde

Arhitektura je oblikovanje prostora. Prostor je vse okrog nas in to je bil včeraj, danes in bo tudi jutri. Arhitekt je strokovnjak, ki usklajuje potrebe, možnosti in zmožnosti graditeljev, da končno oblikuje grajeni prostor v skladu z okoljem in z ljudmi v harmonično celoto. Ta celota mora biti usklajena z različnih vidikov: mora biti tako ekonomična kot uporabna, tehnična kot izvedljiva, v končni fazi pa še lepa. Arhitekt ni čarovnik. Njegovo delo pa je skoraj urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 5

5

28.11.2012 13:08:40

čarovnija, če uspe uskladiti vsaj temeljne zahteve. In ko vzgajamo mlade arhitekte, moramo upoštevati vse to, se spopadati z zatonom kulture in vzponom tehnike, ki nenehno odpira nove razsežnosti razvoja, z uporabo vseh možnih, obstoječih in inovativnih načel izobraževalnega procesa, pri tem pa ostati na visoki ravni uglednega poklica. In zakaj te visoko leteče misli? Iz preprostega vzroka, ker mislim, da smo v omejenem času, v omejenih možnostih in daleč od doma – tako geografsko kot kulturno – naredili več kot je bilo mogoče. Našli smo – kot se je ob pogledu na Goražde z Gubavice, kamor so nas popeljali domači strokovnjaki – izrazil docent dr Zupančič: množico možnosti, ki predstavljajo v mestu urbane potenciale. Potenciale za razvoj, za ureditev, za izboljšanje okolja in stanja v družbi, za varnost in za udobje, za kulturo in ne nazadnje za gospodarske aktivnosti. Našli smo to, kar smo sicer pričakovali, a si nismo upali niti pomisliti na toliko možnosti. V Goraždu bi lahko ostali tedne in tedne, pa bi še vedno našli kaj novega, kar vodi v kvalitetne rešitve: za ljudi, za okolje, za arhitekturo, za gospodarstvo, za politiko. Tega nismo naredili sami. Najprej sem dolžan zahvalo Bosansko podrinjskemu kantonu Goražde in gospodu premieru Aliji Begoviću. Pri organizaciji, tako organizacijsko, finančno in moralno smo ponosni, da je prevzel visoko pokroviteljstvo njegova ekscelenca, ambasador Republike Slovenije v BiH, gospod Andrej Grasselli, s skrbno tehnično pomočjo gospoda Matije Bučarja. Močna strokovna opora nam je bil minister Jasmin Sadiković s svojim teamom, ki ga je vodil arhitekt Edin Kadrić, stike s Srednjo tehnično šolo je vzdrževala arhitektka Emina Šobo, prevajal je Ervin Dervišević. Za sarajevsko razstavo je poskrbel profesor Ahmet Hadrović in prodekanja za mednarodne aktivnosti, docentka Dženana Bijedić. Odzvali sta se tudi dve delovni organizaciji, HELLA Saturnus in Hella Bekto, prva iz Ljubljane in druga iz Goražda. Posebej me veseli, da smo našli skupni jezik z gospodarstvom, ki ima občutek za okolje, za arhitekturo in tako kaže visok odnos do kulture.

To so le nekateri, za sodelovanje se zahvaljujem vsem. Na Fakulteti v Ljubljani je prve pogumne korake naredila kolegica Amela Špendl, domačinka iz Goražd, prizadevni so bili študentje, nekateri bolj na začetku in drugi na koncu, za pedagoge in za raziskovalce pa je bila delavnica tako ali tako izziv. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vodi mnogo mednarodnih arhitekturnih delavnic: sam sem organiziral prvo v letu 1986 z udeležbo Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije – le iz sosednih držav. Zadnje delavnice so bile na Krasu, kjer so v okviru projekta Erasmus Evropske unije sodelovali študentje iz Portugalske, Španije, Belgije, Nemčije, Češke, Poljske, Hrvaške in Slovenije. V okviru Projekta KRAS2011 smo organizirali mednarodno konferenco Lipica2011, kjer je sodeloval tudi strokovnjak iz Bosne, profesor Hadrović. Največji uspeh in potrditev rezultatov dela je zadovoljstvo vseh, študentov, strokovnjakov in to domačih in tujih, politike, medijev, javnosti in celo gospodarstva. Dve razstavi v Bosni, ena v Sloveniji ter načrti, ki so ostali na Kantonu in knjiga ter morebitna predstavitev razstave spomladi v Goraždu na odprtem bodo vzpodbudili ljudi k razmišljanju, k dvigu zavesti o domači kulturi, realizacije pa ne bi le izboljšale stanja, pač pa bi dvignile kulturo na raven, ki jo je Goražde v svoji zgodovini vedno imelo. Kot sem rekel na prvi predstavitvi rezultatov: 'videli smo probleme in možnosti, pogovarjali smo se z ljudmi, nekaj rešitev smo predlagali: zdaj ste na vrsti vi, ljudje Goražda'. Rešitev in realizacij našega dela ne pričakujemo jutri. Bodo kot pač bodo. Za sprejem v Goraždu smo hvaležni. Naša oddolžitev v obliki predlogov za posege v prostor je plod vseh pogovorov in toplih besed, iniciativ, tudi pripomb. Čez čas se bomo vrnili v mesto ob Drini in pogledali bomo skupne sadove našega dela. Tega se veselim. Ljudje Goražda, hvala. prof.dr. Borut Juvanec

+ 6 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 6

28.11.2012 13:08:41

Napori vloženi v zasnovo, izvedbo in predstavitev delavnice so zajetni in zahtevo od vseh udeležencev udejstvovanja izven utečenih časovnih okvirov dela in načinov izvajanja metodologije delavnice. Pri tem je zelo pomembno, da sodelujejo študentje, strokovnjaki, odločujoči in splošna javnost. Tako se postopoma razvija dialog med vsemi udeleženci. Besede so vezi med ljudmi in jezik, ki ga uporabljamo se razvija in razrašča glede na potrebe (Montessori 2008). Misel je razumljiva tudi v arhitekturi. Delavnice so usmerjene k izdelavi smiselno celovitih nalog, ki so uporabne kot vmesno ali končno gradivo za pripravo – strategije razvoja prostora, smernic za pripravo drugih dokumentov, arhitekturnih ali urbanističnih natečajev. Poudariti moram, da delavnice ne morejo nadomestiti utečenih postopkov priprave prostorskih dokumentov ali natečajev, lahko jih samo dopolnijo ali vzpodbudijo. Delavnice so v laični javnosti razumljene kot način pospešenega iskanja novih svežih rešitev izbrane problematike s preseganjem uveljavljenih stereotipnih predstav o reševanju problematike. S kakovostno predhodno izdelano in na terenu dopolnjeno bazo podatkov preidemo v fazo podajanja smernic in zmanjšamo razdaljo med konceptnimi idejami ter realizacijo (Zupančič 2009). Arhitekturno snovanje je sorodno ustvarjanju književnih del, vsako dejanje, zgodba in na koncu roman ima nekje v ozadju lastno osnovo, ki jo snovalec dodeluje v času lastnih misli in pod vplivom okolja. Zgodbe so različne, včasih boljše včasih turobne in mnogokrat trivialne. V Goraždu lahko sledimo prav vsem tem zgodbam, tako kot jih premore vsako mesto. Naloga nas mentorjev je v osvetlitvi teh zgodb in vrednotenju obstoječega stanja. Delavnice temeljijo na ideji: okolje, ki razumeva in spoštuje vse uporabnike prostora je demokratično in kulturno osveščeno. Spoštovanje soljudi, graditi za ljudi je glavno vodilo arhitektov in urbanistov. Vračanje k tem načelom pripomore k objektivnosti dela in rezultatov

delavnic. Vpetost v javni dialog onemogoča in sproti izloča slabe rešitve ali rešitve, ki temeljijo le na eni skupini uporabnikov (Zupančič 2009). Lahko pridam še to misel, da vsak dialog omogoča krepitev socialne mreže med meščani mesta, to je bilo opazno tudi na odprtju razstave v Goraždu. S svojim delovanjem kot so tudi delavnice se trudimo odpravljati arhitekturno nepismenost v javnosti (javna predavanja, razstave, javne predstavitve, pogovor na terenu, učne delavnice z mladimi). Še posebno cenim to, da smo presegli ustaljene ozke okvire sodelovanja in smo povezali: Univerzo v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo), Ambasado R Slovenije v Sarajevu, Vlado Bosansko – podrinjskega kantona, Srednjo tehnično šolo „Hasib Hadžović“ Goražde, Občino Goražde in tudi industrijo Hella Saturnus Slovenija, Envigence in Hella Bekto Goražde. Pričujoča monografija je rezultat našega iskrenega plodnega sodelovanja in nudi možnosti poglobljenega sodelovanja v obliki tehnoloških raziskav, pilotnih študij, izobraževanj in končnih realizacij. Vse to lahko strnem v težje berljivo besedno zvezo: gospodarsko medinstitucionalno meddržavno sodelovanje. Preprosto povedano je to kultura ljudi ne glede na deželo, versko pripadnost ali svetovne nazore in naša iskrena želja k ustvarjanju boljšega okolja za bodoče generacije. doc.dr. Domen Zupančič

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 7

7

28.11.2012 13:08:41

IZVLEČKI

Borut Juvanec Kultura prostora, tradicija in napredek Goražda

Borut Juvanec Culture of the Space, Tradition and Development of the Goražde Town

Znanstveno delo na področju vernakularne arhitekture, ki je plod nešolanih, a ne neukih ljudi, je predvsem razkrivanje, in to je najtežji, a tudi najpomembnejši element dela. Strokovno delo je evidentiranje, dokumentiranje, obnova, oživljanje, ozdravljenje, nadaljevanje življenja in delovanja arhitekture in seveda vnos elementov stare arhitekture v moderno. In zato je pomembno, da smo sodelavci Univerze v Ljubljani našli pot med teorijo, arhitekturo, univerzo, politiko, upravo in ljudmi – torej med teorijo in prakso, tudi med Slovenijo in Bosno, v izobraževanju med univerzo in srednjo šolo v Goraždu, pa z ljudmi, ki v lepem mestu živijo. Namen delavnice je bil predvsem razmišljanje, skupna izmenjava misli. Pričakovanja so rezultat skupnih naporov, da bi obstoječe reči izboljšali, nove uskladili in s tem omogočili boljše delo, boljšo

The scientific work on the field of vernacular architecture as result of unschooled, but not unskilled people, is mostly disclosure of it. This is important, but difficult part of the work. Professional work is as follows: recording, documenting, renewal, assanation as well as prolongation of its life into the modern architecture. The main idea of Ljubljana University is to put together theory and practice in politics, architecture, management and in social life, between Slovenia and Bosnia and Herzegovina, between university and high school of Goražde, with the final result to benefit to the local people. The main aim of the workshop is the thought, common exchange of thinking. It is to expect that common efforts would improve the existing situation, with harmonization with new ideas for better tomorrow, also in architecture. Le Corbusier, great French architect, new and estimated it. The same was

+ 8 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 8

28.11.2012 13:08:41

arhitekturo in boljše okolje, lepše Goražde jutri. Tudi veliki francoski arhitekt Le Corbusier je spoštoval značilno arhitekturo. Kot je rekel, se je v teh krajih marsičesa naučil. Enako slovenski mojster Plečnik, ki je bil nad bosansko arhitekturo navdušen. O njej je mnogo pisal profesor Mušič, Dušan Grabrijan pa jo je preučeval med svojim službovanjem v Sarajevu. Zato moramo doseči predvsem to, da se preproste hiše, grajene v na zraku zidanih zidakih, v čerpiču, ne bo nihče sramoval, pač pa bo ponosen na dediščino svojih prednikov. Nekaj malega pritličnih hiš, kolikor jih je v Goraždu ostalo, je treba ohraniti in jih negovati kot dokaz kulture dedov. V tem tiči odgovor: za razumevanje enostavnega problema moramo mnogo več vedeti in znati. Teorija ni samo za znanstvenike, teorija brez prakse nima nikakega učinka. Zato je praksa tako pomembna. Razumljivo, ob analizi, ki je kot razgradnja za preučevanje sestave in delovanja tako pomemben del znanstvenega dela, tudi v arhitekturi in za jutri. Domen Zupančič Kulturni spomenik: Most za pešce Prispevek predstavlja tematiko urejanja mesta Goražde v Bosni in Hercegovini. Karakter mesta določa reka Drina. Mesto je posebno z vidika dvonivojskega mosta prek reke. Prvotnemu cestnemu mostu, ki podaljšuje mestni trg so med zadnjo vojno (1992-1995) dodali še viseči most za pešce. Most visi

with Slovene architect Jože Plečnik, professor Marjan Mušič, as well as Dušan Grabrijan, who worked in Sarajevo. A lot of Slovenes tried to help Bosnian architecture. Their idea was to raise the selfconsiousness of local people, to stimulate their awarness for local culture. The mud house, made of adobe ('čerpič') is culture of our forefathers, and has to be preserved for our grandchildren. Here is the point: for understanding the simple problem is needed much more knowledge. Theory, without practice, is no worth. Analyses of the essence is the basic part of scientific work, also in architecture for tomorrow. Domen Zupančič Cultural heritage: The hanging bridge Urban design and spatial management of Goražde is tied with river Drina therefore the most evident architectural structure is a double bridge (two-storey). The hanging bridge under existent bridge was built in the last war (1992-1995). Upper bridge served as a shield against bombs, the whole composition recalls like bunker with a view over the river Drina. This engineering structure with plain detailing and basic design is the symbol of architecture which is an art by humans for humans. Our proposal of spatial intervention of the bridge, city square and river banks follows the idea of simplicity. Nevertheless we have found similarities between Goraže and urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 9

9

28.11.2012 13:08:41

pod mostom in v tem primeru prvi most služi kot varovalna lupina. Most pod mostom je polodprt bunker in je nosilec kulturnih vrednot solidarnosti ljudi. To je dejanska združitev arhitekture in simbolike. Spodnji most je izdelan iz armaturnega jekla in ima preproste konstrukcijske detajle. Intervencija preureditve mestnega trga in mosta zahteva precej naporov in veliko mero upoštevanja vrednot prostora. Goražde in Ljubljana imata kar nekaj vzporednic in sta epistemološko sorodni (grajski hrib = Gubavica, Fabianijev most = most; Prešernov trg s tromostovjem = mestni trg z mostom, Ljubljanica = Drina). Andreja Benko Delavnica Goražde 2012 Delavnica je učna oblika, pa tudi metoda dela, kot način intenzivnega dela skupine in učenja v kratkem času, ki se je tudi arhitekti v svojem delu radi poslužujemo. Metoda dela v izvajanju delavnice je odvisna od skupine in pričakovanih rezultatov delavnice. Vsaka ima svoje izobraževalne cilje in podcilje, ki v kombinaciji pripeljejo do vsem skupnega cilja – uspešnega zaključka delavnice. Pri urbanistično-arhitekturni delavnici je izjemnega pomena opazovanje in doživetje prostora, obenem pa stik z lokalnimi prebivalci. Pravilno zastavljena koordinacija delavnice, kot tudi sodelujoči na delavnici, je izrednega pomena. Pri pripravi in izvedbi arhitekturne delavnice gre za celovit projekt, ki je sestavljen iz več medsebojno

Ljubljana (Gubavica = hill with the castle; pedestrian bridge of Alia Izetbegovic and hanging bridge = Fabiani bridge; city square extended with the bridge of Alia Izetbegovic = Presern square with tromostovje; Drina = Ljubljanica). Andreja Benko Workshop Goražde 2012 The workshop is a learning form, but also a working method, as a way of intensive work and learning in a short time, which also architects in their work like to use. The method of implementation of the workshop depends on the group and the expected results of the workshop. Each has its own educational objectives and targets, that in combination lead to the common goal for all - successful completion of the workshop. For urban-architectural workshop is extremely important observation and experience of space, at the same time also with the local population. Correctly formed coordination of workshop, as well as participants at the workshop, is of the utmost importance. Preparation and implementation of architectural workshop is a comprehensive project that consists of several interdependent tasks. Cooperation policy, profession, business and the public, did by workshop in the town of Gorazde proved crucial and has been connecting yarn throughout the workshop. This workshop is thereby a role model of cooperation between theory and practice.

+ 10 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 10

28.11.2012 13:08:41

odvisnih nalog. Sodelovanje politike, stroke, gospodarstva in javnosti, se je pri delavnici v mestu Goražde izkazalo ključnega pomena in je bilo povezovalna nit skozi celotno delavnico. Delavnica je tako vzorčen primer sodelovanja med teorijo in prakso. Simon Mokorel Učinkovita “pametna” naselja Pogoj za energetsko učinkovitost občin je vzpostavitev tako imenovanih pametnih naselij in pametnih infrastruktur. V Sloveniji je kar nekaj pobud in projektov, ki že uvajajo posamezne podsisteme pametnih naselij, od trajnostne mobilnosti pa do pametne javne razsvetljave. Za najbolj perspektivne so se izkazali tisti, ki problem razumejo celostno; eden takšnih primerov je uvajanje infrastrukture pametne javne razsvetljave v občine. Evropska pa tudi druge zakonodaje zahtevajo zmanjšanje porabe energentov v naslednjih letih, vse to z odločitvijo znižanja negativnih učinkov pri pridelavi le teh. Ureditev razsvetljave cest in javnih površin pa je potrebna tudi zaradi prilagoditve uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Po mnenju strokovnjakov pa bo najučinkoviteje, če se bodo občine prilagoditve lotile s celostno prenovo javne razsvetljave. Svetilka, ki sta jo razvili podjetji Hella Saturnus Slovenije in Envigence predstavlja enega od gradnikov pametnega naselja.

Simon Mokorel Energy efficient settlements Energy efficient municipalities mainly rely on smart infrastructures and accompanying concepts like smart cities or smart villages. There are several ongoing projects and initiatives in Slovenia that are already introducing »smartness« in various municipality subsystems ranging from sustainable mobility to intelligent public lighting. It has been proved in practice that the most successful attempts are the ones that are approaching to the problem holistically. One of a very promising project is the introduction of the intelligent public lighting infrastructure into municipalities. European and almost all national legislation require significant reduction of energy consumption in parallel to lowering the negative emissions into the environment. On the other hand there are regulations in place that are requiring the optimization of luminance on all public places in order to minimize the lighting pollution. The only way for municipalities to comply with these two main regulations is by changing the complete public lighting infrastructure. Intelligent street light that has been developed recently by companies Hella Saturnus Slovenije and Envigence is one of the basic building blocks of emerging smart municipality.

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 11

11

28.11.2012 13:08:41

TEORIJA

Okvir delavnice Domen Zupančič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Bosansko Podrinjski Kanton, Goražde, Bosna in Hercegovina Arhitekturno urbanistična delavnica Goražde2012 Visoko pokroviteljstvo Njegove Ekscelence gospoda andreja Grassellija

Ljubljana University, Faculty of Architecture Bosnian Podrinje Canton of the Federation of Bosnia and Herzegovina Architectural Urbanistic Workshop Goražde2012 High Patronage of his Excellency Ambassador of Republic of Slovenia mr. Andrej Grasselli

Na svoji 50. redni seji je vlada Bosansko-podrinjskega kantona (BPK) Goražde sprejela sklep za novo pot sodelovanja teorije s prakso. Predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je bil sodelovanje na izobraževalnem, kulturnem in gospodarskem področju. Širši namen je, da bi vzpostavili kvalitetno razvojno os na območju nekdanje države Jugoslavije med Republiko Slovenijo, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, vlado BPK in občino Goražde ter posameznimi gospodarskimi enotami v Sloveniji in v BiH (arhitekturni in urbanistični biroji, podjetja, druge kulturne organizacije kot so zavodi za varovanje kulturne dediščine, muzeji in kulturne skupnosti). Pri tem so bili dejavni faktorji tako slovenska ambasada v Sarajevu in ambasador, njegova ekscelenca gospod Andrej Grasselli, minister na Ministrstvu za prostor BPK, gospod Jasmin Sadiković in lokalni strokovnjaki, tudi dijaki srednjih šol. Fakulteta za arhitekturo UL izobražuje bodoče arhitekte in urbaniste, fakulteta povezuje raziskovalce na področju arhitekture in urbanizma s strokovnjaki

After the decission of 50th session of kantonal government, the new way of cooperation between theory and practice was held. Ljubljana University, Faculty of Architecture sugested the cooperation in: educational, cultural and the economic fields. The wider aim is to create the high quality development axis in the area of ex-Yugoslavia, between Republic of Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Ljubljana University, the kantonal government of Bosnian Podrinje Canton, in the field of economy, culture and management. This was held very intensivelly, including Slovene Embassy with his excellency, amabasador to Slovenia, mister Andrej Grasselli, the kantonal minister in the Ministry of urban and physical planning and environment protection, mister Jasmin Sadiković, the local experts, even the pupils of secondary technical school. Our Faculty of Architecture educates future architects and spatial planners, connecting the researchers in theory with work in practice. Architectural – urbanistic workshop activities are dedicated into the cooperation between mentors, students with local experts, local

+ 12 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 12

28.11.2012 13:08:41

v praksi. Arhitekturne – urbanistične delavnice so zasnovane tako, da mentorji s študenti sodelujemo s strokovnjaki na lokalnem in širšem območju. Metodologija dela omogoča, da naši študentje pridobijo kvalitetne praktične izkušnje s področja arhitekture in prostorskega načrtovanja, lokalna uprava ideje za ureditve, gospodarstvo pa konkretne impulze za proizvodnjo. Arhitekturna – urbanistična delavnica ima več sklopov: I sklop: Priprava delavnice z zbiranjem gradiva o lokaciji, vzpostavitev in krepitev stikov med UL FA in naročniki delavnice. II sklop: Terensko izvajanje: mentorji, študentje, lokalne skupnosti (občine, kantoni, regije), lokalni strokovnjaki in službe (oddelki za prostor, urbanizem, varstvo dediščine) in seveda širša javnost. Terensko izvajanje zajema tudi navezovanje novih stikov in tesnejše povezovanje med izobraževalnimi ustanovami, stroko ter lokalno skupnostjo. Ključni element so javna odprta predavanja mentorjev in vabljenih gostov. Ta sklop je najbolj kompleksen, saj zajema mnogo naporov pri organizaciji, vodenju in usmerjanju udeležencev. III sklop: Laboratorijsko delo: to delo poteka v seminarju na fakulteti. Tu strnemo pridobljene podatke in oblikujemo uporabne informacije. Nastopi faza načrtovanja in usklajevanja med potrebami, željami in možnostmi. IV sklop: Predstavitev rezultatov naročnikom, stroki in javnosti. Te predstavitve so pomemben element našega dela. Sem vključujemo razstave, publikacije, monografske izdaje in druge elemente promocije našega dela. V sklop: Sledljivost rezultatov delavnice. Urejanje prostora je kompleksna naloga in povezuje različne stroke, organizacije in službe in ljudi. Rezultati niso vidni čez noč, zato izvajamo tudi aktivnosti v ciklusih enega do treh let. Te aktivnosti so v obliki konferenc, okroglih miz in drugih aktivnosti na terenu.

management, as well as with wider public. Methodology of work enables the high quality experience for the students, regulations ideas for local government, and practical impulses for the economy. Architectural – urbanistic workshop has several elements: 1. Collecting the data, practical elements for needs and possibilities, attending the connections to local communities. 2. Terrain work in practice, with living cooperation to the open public. 3. Laboratory work (in the school). 4. Presenting the results to investors, to public, to expert communities. 5. Recognizing the results of workshop, with directs relations to the public, publishing, exhibitions. 6. Evaluating the results and ideas for the future. The main purpose of the workshop is to identify the spatial quality in local area, where the number of problems have been not recognized. In joint cooperation can be identified several critical points, needed for intervention.

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 13

13

28.11.2012 13:08:41

KULTURA PROSTORA, TRADICIJA, NAPREDEK IN GORAŽDE Borut Juvanec

Včerajšnja arhitektura za napredek jutri

V Goraždu nisem našel ene same preproste, stare hiše, za katero bi lahko rekel, da predstavlja istovetnost, identiteto kulture Bosne, ki je bila nekdaj – še pred nekaj desetimi leti – tako visoka in tako pomembna. Žalostno. Prepričan pa sem, da bomo skupaj – strokovnjaki in domačini – odkrili vsaj ostanke nekdaj pomembne tradicionalne, značilne arhitekture, ki jo bomo skupaj obnovili in pokazali našim otrokom kot dediščino, kot kulturo dedov, ki jo bodo – ko jim jo bomo razložili in ko jo bodo razumeli – nadaljevali in ponosno razvijali z napredkom. Vse to v naše veselje in v srečo naših zanamcev. Teorija in praksa sta bližji kot si predstavljamo. Teorija ni tista grda, neprijetna reč, nasprotje praksi. Praksa pomeni v arhitekturi realnost, postavitev. Teorija prakse pa je tista vrhunska znanost, ki nam razkriva izvore, pomene, detajle in celote postavitev, ki omogočajo našemu življenju delo, udobje in lepoto, ki usklajujejo odnose med ljudmi in med elementi, med življenjem in okoljem, s sosedi in z gospodarstvom. Na videz nepovezane reči so si še kako blizu. Vernakularna arhitektura je tista preprosta arhitektura, namenjena človeku in njegovim vsakdanjim dejavnostim. To ni visoka arhitektura za kralje, za bogove in za mrtve, to niso spomeniki. Nekatere rešitve so prav briljantne: izvirne in estetsko

dovršene, konstrukcijsko presenečujoče in dekorirane s konstrukcijo samo, uporabne in veličastne hkrati. Nekaterih stvari ne poznamo, drugih ne razumemo, tretje nam slabo razlagajo: znanstven način dela pri preučevanju vernakularne arhitekture je nujen (Rapoport 1990:218). Le nekaj primerov: uporaba korena iz dve v kozolcu, koren iz tri polovic v korbelingu kamnitih zatočišč, samonosna konstrukcija je bila izumljena v avtomobilizmu v petdesetih letih prejšnjega stoletja - arhitektura jo pri kaščah uporablja stoletja, armiran beton je povzročil pred desetletji pravo revolucijo v gradbeništvu in v statiki - preplet uporablja ista načela, prednapetost konstrukcij je imenitna reč, a jo pozna konstrukcija kozolca že mnogo dlje (Juvanec 2004: 21). Definicijo bi strnil takole: vernakularna arhitektura je arhitektura, plod neukih, nešolanih, a ne nespretnih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, na dediščini prednikov in na svojih izkušnjah. Včasih so rekli 'ljudska', danes pravimo vernakularna. Gre za prevod nemške 'volkarchitektur', kar je vsebinsko preozek izraz. Poudariti je treba, da so danes velike razlike v razumevanju termina 'vernakularna', ki ga uporabljajo angleščina (vernacular architecture), nemščina (Vernakulaere Architektur), francoščina (architecture vernaculaire), italijanščina (architettura vernacolare),

+ 14 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 14

28.11.2012 13:08:41

kastilščina in katalonščina (arquitectura vernacular), pa še drugi jeziki (Juvanec 2004: 16). Vernakularna arhitektura nima pravil v širšem prostoru, a je ne gradi laik: ta le pomaga. Kmet ni bil nikoli neumen: arhitekture ni prepustil nestrokovnjaku, ni je izvajal sam. V tem se danes razlikujemo: o arhitekturi govorijo stroke, gradimo pa vsi. Posebej žalosten sem bil, ko smo na poti v Goražde takoj čez Savo opažali 'imenitne' hiše: prevelike, previsoke, kričeče, z oboki in z množico nepotrebnih in neokusnih okraskov, v strupenih barvah. Njihova značilnost je samo ena: izstopajo. To je bil tudi namen posameznikov, ki so nanje prav ponosni. Ampak ne razumejo, da se družimo enaki ljudje z enakimi, da sodi enaka arhitektura k enaki, da se kultura spaja s kulturo. In prav to je v Bosni najpomembneje in prav tega v Bosni najmanj srečamo. Skladnost. Govorim o skladnosti med odnosi, med oblikami, med arhitekturo, med ljudmi, med narodi, med verami, med razlikami. In prav arhitektura bi morala te razlike izravnavati in spajati: največ vzvodov za to ima. In zato se mi zdi tako pomembno, da smo našli v delavnici Goražde2012 pot med teorijo, arhitekturo, univerzo, politiko, upravo in ljudmi – torej med teorijo in prakso. Z arhitekturno delavnico nismo prišli iz Ljubljane poučevati in ne kazati na napake. Prišli smo gledat, govorit s politiki in z javnostjo, predvsem pa razumevat vašo arhitekturo in urbanizem. Pri tem ni nepomembno, da nismo samo govorili in govorili: našli smo aktivne sogovornike tudi v gospodarstvu. Našli smo jih tako v Sloveniji kot v Bosni, v gospodarstvu in v politiki, med narodi in z manjšinami, tudi z zamejci. Naš namen je bil predvsem razmišljanje, skupna izmenjava misli. Pričakovanja so rezultat skupnih naporov, da bi obstoječe reči izboljšali, nove uskladili in s tem omogočili boljše delo, boljšo arhitekturo in boljše okolje, lepše Goražde jutri. Misliti moramo.

Po drugi strani pa uvajajo nove smeri razmišljanja, ki definirajo in tolmačijo preproste rešitve: arhitekturna antropologija na primer (Egenter 1992: 37), ki jo Egenter postavlja kot temelj arhitekturne teorije. To sam razumem kot teorijo vrednot, Egenter pa jo razlaga kot 'duhovne vede', ki bi lahko 'induktivno in sistematsko prepoznale antropologijo' (Egenter 1992: 35). Antropologija je znanost o človeškem telesu in o rečeh, ki se ravnajo po njem. Raziskovanja vernakularne arhitekture so v zgodovini redka: zgodnji pisci, ki omenjajo arhitekturo, gledajo le velike arhitekture, predvsem spomenike. Tradicionalna arhitektura je grajena z domačimi materiali, ki so dosegljivi in jih je moč obdelovati. Zato je potrebno znanje za razmišljanje o tej problematiki mnogo večje od tistega pri znanih konstrukcijah. Ta arhitektura je grajena z domačimi, dosegljivimi materiali, ki imajo življenjsko dobo prilagojeno generaciji ali celo delu generacije. Zato po svojem izteku včasih tudi izginejo. Včasih so materiali, ki jih tisočletja kasneje v originalu ni več moč niti slutiti: na primer lesen tram, ovešen s tkanino kot strop. Na Sardiniji (Zupančič 2oo3:26) obstajajo sledi takih konstrukcij v grobovih, vpraskane v mehak kamen. 'Domus de janas' so seveda grobovi in pokojniku so želeli urediti tak dom kot ga je imel v življenju. Danes so to neprecenljive sledi nekdanjih kultur. V sistematiki je za odkrivanje le malo možnosti, za uspeh sta bolj pomembna slučaj ali slutnja raziskovalca. Seveda zahteva rezultat predvsem veliko časa. Pomemben element pri odkrivanju je splošno znanje in s tem v zvezi povezovanje ter primerjava podatkov primerljivih odkritij. Antropolog Egenter navaja kot izvor pretežnega dela arhitekture vzore iz narave. Vsaka oblika ima svoj primer v prirodi ali v človekovem delu (Egenter 1992: 161). Vernakularna arhitektura uporablja dosegljive materiale, ki jih umen človek obdeluje na čimbolj preprost način in jih vdeluje in sestavlja tako, da so čimbolj funkcionalni. urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 15

15

28.11.2012 13:08:41

Koroška skodla na primer je sestavljena v streho pod kotom, v dveh plasteh. Deluje tako, da se ob vlagi napne in tesni, zaradi naklona odvaja vodo navzdol (naklon strešine mora biti večji od naklona v prečni smeri). Zaradi prostorskega naklona predstavlja odkap le majhen del vogala skodle: majhen je tudi ogroženi detajl in s tem je življenjska doba skodle bistveno podaljšana. Povsem enaki so principi skodle na Romaniji. Izkušnje so v vernakularni arhitekturi temelj, na katerega preprost graditelj postavlja dediščino. Umnost dedov je v tem, da niso posredovali receptov, pač pa red. Najbolj značilen je primer kozolca: njegova kompozicija izhaja iz izkušnje pri tesanju kvadratnega trama iz okroglega debla. Gre za detajl, ki je uporabljen v celoti (Juvanec 1999:54) in izhaja iz kvadrata in njegove diagonale. Tak kozolec stoji tudi v Bosni: postavili so ga Slovenci, ki živijo v Slatini, nedaleč od Banja Luke, po načrtih iz moje knjige (Kozolec, Juvanec 2005). To seveda ni bosanska arhitektura, je le spomenik. Življenjska doba je za vernakularno arhitekturo zelo pomembna. Življenjska doba vpliva tudi na estetski del arhitekture: ampak celo tu je ekonomski element bistven. Včasih so gradili kamnite zidove: kmet je zbral in izbiral kamne za svojo hišo. Kamen večjih dimenzij je nameščal v vogal, da je konstrukcijo utrdil. Kasneje, ko je bilo izbiranje večjega in manjšega kamna predrago, ko so začeli uporabljati zunanje zaščite (omet), je bil lahko zid sestavljan iz različnih velikosti, celo iz različnih materialov. In spet najdemo primer v Bosni: kamnit zid je vedno sestav vzdolžnikov in prečnikov. A če so kamni majhni, dolgih ni, lahko za to izberemo tudi drug material. V kamnitih zidovih starih hiš so za vzdolžne elemente uporabljeni lesovi, tudi zid iz čerpiča ima lesen okvir. Strokovno delo obsega vso pripravo za raziskave in vse tehnične detajle, ki dokazujejo rešitve, da jih lahko prepoznamo, identificiramo, obnovimo, da lahko nadaljujemo življenje in uporabo tudi novi arhitekturi.

Zbiranje podatkov je prva stvar, ki jo moramo narediti: najti moramo podatke o lokaciji, o izvedbi, o uporabi, o stanju (Juvanec 2004: 19). Za zbiranje podatkov je zato izjemno pomembno dviganje zavesti: s predavanji, z literaturo, z nastopi, z občasnimi akcijami in s strokovno pomočjo. Tukaj so najpomembnejše šole. Pri naši delavnici so prav prizadevno sodelovali dijaki Srednje šole iz Goražda. Prepričan sem, da bodo tudi v bodoče znali ceniti stare rešitve in jih bodo vnašali tudi v nove projekte. Evidentiranje predstavlja pripravo seznamov, s čimveč podatki, da je te sezname mogoče uporabljati v celoti, selekcionirano ali po delih. To je temelj za vrednotenje, ki zagotavlja prepoznavanje in uporabo nekaterih elementov v bodočnosti. Dokumentiranje je strokovno delo na že izbranih objektih. Gre za meritve, za določanje lokacije (GPS, Global Positioning System je v zadnjih letih, ko je vojska ZDA nehala namerno motiti zajem podatkov, najboljši podatek o lokaciji, saj ga lahko uporabimo na vsaki dobri karti), za fotodokumentiranje detajlov, celote in okolja. Dokumentacija (načrti: tlorisi, prerezi, pogledi, lokacija in slikovno gradivo) mora biti dosegljiva raziskovalcem za nadaljnje delo. Zelo pomemben element je medij dokumentacije: še včeraj je bila dokumentacija vsa na papirju, danes je predvsem v računalniku. To omogoča direkten vnos, spremembe in dopolnitve ter uporabo za obdelave: ne le načrtov, tudi foto gradiva ali predvsem njega. Pri tem ni več problematična tehnika, ne ekonomija in ne kvaliteta, pač pa informacijski sistem spravljanja, izbora in iskanja (Juvanec 2004: 20). Iskanje vrednih rešitev, prenova, obnova, oživljanje, ozdravljanje in ozdravljenje so elementi, ki zahtevajo predvsem znanje, kulturo in zmožnosti iskanja novih rešitev. Še najbolj nam gre od rok tehnična pomoč ostarelim konstrukcijam. Pri tem pa je treba imeti največ občutka: vse se da popraviti in zamenjati, da bo delovalo kot prej - celo boljše.

+ 16 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 16

28.11.2012 13:08:41

Problem je v avtentičnosti: ni težava v izbiri najustreznejšega materiala za obnovo. Današnji materiali so nedvomno tehnično ustrezni ali boljši od tistih včasih. Gre za prikaz stanja in za delovanje: v tem pa že nastopajo razlike. Pri tem trčimo na poseben problem: na profesionalnost. Ne glede na to, da imamo na področju arhitekture bolj ali manj neustrezno organizirano službo varovanja (s pravico odločanja in brez odgovornosti), da ljudje tej službi ne verjamejo in ne zaupajo, je profesionalnost edina možnost za strokovno delo na vernakularni arhitekturi. Ureditev teh razmer je stvar arhitektov in arhitekture kot stroke in kot znanosti, za to je treba kaj narediti in premalo je, če se nasmehnemo, ko kdo primerja njihovo delo s sajenjem palčkov in gipsastih labodov po vrtu. In labodov in drugega kiča smo videli tudi v Bosni, takoj čez Savo, za cel živalski vrt. In na tem področju nisem sam in ne gre le za Slovenijo (Fister 1994: 27). Tudi Nold Egenter posplošuje problematiko, jo razgrajuje in dokazuje 'neumnosti', kot jim pravi (Egenter 1992: 25-50). Res so. Kakšnih problemov ne bomo nikoli rešili, ker so nekatere dejavnosti, znanja in kulture že zamrli. Lahko jih pokažemo v praksi, a težko bomo našli obliko organizacije, ki bo to izvajala. Na podeželju je nekaj rezultatov kot plod aktiva kmečkih žena v Sloveniji, kot plod strokovnjakov in zanesenjakov pri kamnu v Franciji (Pierreseche, Pariz), v Španiji (ARTE, Caceres ), tudi na Hrvaškem (Dragodid, Zagreb) in v Sloveniji (Projekt KRAS2011, Ljubljana), ponekod kot turistična dejavnost, v nekaterih primerih kot gospodarska dejavnost industrije ali celo Ministrstva za kmetijstvo. Vse to pa je možno le v sodelovanju s strokami: osnovo in okvir nedvomno daje arhitektura (Hadrović 2011). Muzej in muzej na prostem sta nedvomno obliki, ki se ji ne bomo mogli izogniti. A kvaliteten prikaz arhitekture in njenih možnosti je dejansko mogoč le v delovanju. To ni nemogoče, je pa težko izvedljivo. 'Živi muzej' je zahteven projekt, ki zaokrožuje tako

kmetijsko dejavnost z obrtmi in življenjem, tudi s kulturo. Turizem je turizem z vsemi svojimi značilnostmi, res pa je, da ga je mogoče v dobri arhitekturi - posebej v vernakularni - izvajati še bolje, tako v pogledu socialnega življenja, ekonomike in kulture. Zato je znanstveno delo tako pomembno. Posebej v vernakularni arhitekturi, ki ni 'visoka' in ne 'stilna' in ni bila omenjana niti v klasiki, ko so mnogo pisali in razmišljali o pomembnih rečeh. Ampak bivalna kultura malih ljudi je bila nizka in zato neopažena. Bivalne hiše so bile grajene iz blata, iz lesa, vejevja in slame, spomeniki za bogove, za kralje in za mrtve so bili grajeni v trdnih materialih. Njihovi kamni še vedno stoje. V tem tiči odgovor: za razlago enostavnega problema moramo mnogo več vedeti in znati. Zato je tudi analiza kot razgradnja za preučevanje sestave in delovanja tako pomemeben del znanstvenega dela, tudi v arhitekturi. Razlika med teorijo in prakso je včasih kar opazna. Naj začnem s teorijo: Arnheim loči identifikacijo in klasifikacijo (torej analizo), ki ju definira kot veščini duha. Poudarja razlike med diferenciacijo in posploševanjem, ki so po njegovem produkt procesa zaznavanja v spreminjajočem se okolju. Izvirnost in poenotenje kot antipoda pa zaznavamo istočasno. Več, red razume kot nujen pogoj za strukturno funkcijo (Arnheim, 1974: 3). Poudarja vrednost 'enotnosti različnosti' (Arnheim 1974: 50), ki jo poznamo iz kasnejših ideologij, pa se odraža tudi v arhitekturi. Red je tehnično teoretska kategorija, praktično pa estetska. Vnos odnosov dolžin, ki definirajo ploskve in v končni fazi prostor, je estetika z izbranim ali z določenim vodilom. Tudi veliki arhitekt Le Corbusier je skušal to tematiko. Kot osnovo je vzel zlati rez. Človeku je to razmerje najbolj všeč, saj je grajeno po njem samem. In s tem je prevladala primitivna parola, da je arhitektura 'umetnost in ne obrt'. To se z definicijo urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 17

17

28.11.2012 13:08:41

arhitekture ne sklada. Če razumemo umetnost kot zasnovo celote, obliko in vtis, obrt pa kot detajl, ki sestavlja celoto in zagotavlja njeno delovanje, je arhitektura nedvomno oboje: umetnost in obrt (ali če hočete: tehnika). Oba elementa se pogojujeta, dopolnjujeta in nadgrajujeta drug drugega in noben ni pomembnejši. Seveda 'vsak človek svojo malho hvali', kot pravi slovenski pregovor, a vseeno bi šel pri tem še globlje od Egenterja. Leinfellner trdi, da je esteska komponenta 'tisoče let starejša od znanstvene' (Leinfellner 1965:184). Pračlovek je moral najprej izumiti orodje, postaviti zatočišče, poskrbeti za svoj rod. Šele z orodjem in z orožjem je lahko zagotovil poln trebuh sebi in svoji družini. Pračlovek s praznim trebuhom je mislil na hrano in na preživetje, le siti si je lahko izmislil bogove, je začel risati po stenah, je zasnoval kulturo. Enako je bilo z bivališčem, ki ga je sam zgradil. A pri tem gre za izkušnjo, ko je uporabljal obvladljive materiale, les na primer. Zato postavlja Fister arhitekturo kot živ organizem, prostor, v katerem človek živi pa kot 'nikdar homogen, temveč specifičen, vedno v razvoju (Fister 1994: 31). Francoski arhitekt Le Corbusier ni bil edini, ki je poznal in spoštoval bosansko arhitekturo. Slovenski mojster Plečnik je bil nad bosansko arhitekturo prav navdušen. O njej je mnogo pisal profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Marjan Mušič, Dušan Grabrijan pa je v Sarajevu preživel dobršen del svojega življenja. To je opisoval v knjigah kot so Sarajevo i njegovi trabanti leta 1942, Arhitektura Bosne 1955, pa v knjigi Bosenska orientalska arhitektura v Sarajevu (1985), ki je bila izdana trikrat, enkrat tudi v angleščini ob zimski olimpiadi v Bosni. Arhitektura, tako stara kot nova stoji vedno v okolju. Ta postavlja omejitve, odpira možnosti (Dervišević 2010), narava daje tudi arhitekturi okvir njenega delovanja. Vernakularna arhitektura je danes le še spomin. Gre za spremembe v družbenem sistemu, za specializiranost

strok, za napredek tehnike in tehnologije. Pri tem je jasno, da so 'mnogi kanoni, predpisi, modni predsodki in podobno vedno znova narekovali svoja lastna razmerja med človekom in arhitekturo' (Fister 1994:3o). A prav tu je bistvo: gradil je kakor so ga učili predniki, s svojo dediščino in s svojimi izkušnjami. Nadaljevanje preproste arhitekture je odvisno od ljudi samih. Vernakularna arhitektura je živela včeraj, danes so jo zamenjali visoko strokovni posegi, ki jih lahko podre le groba sila. Včasih je bilo upoštevanje tradicije samoumevno. Vernakularna arhitektura predstavlja danes le še spomin, spoštovanje kulture dedov in ponos človeka. Negovanje starih rešitev je pomembno za dokazovanje uma in spretnosti, je dokaz otrokom o vrednosti njihovih dedov. To je kultura: ne vrednost, je vrednota. Arhitektura ni misel, ne ideja, na zasnova in ne projekt, ni gradnja in ne objekt (Juvanec 2004: 21): je življenje zgradbe in ljudi v njej, ob njej in z njo, v okolju in vedno le v delovanju. Ne nova in ne stara arhitektura nista muzej, stara nam pomaga le razumeti nekatere probleme in rešitve, ki jih lahko v novi uporabimo. Gradnja stare arhitekture danes je nesmiselna, nova pa je lahko – z elementi kulture stare – boljša, kulturnejša, humanejša in lepša. Ne pravijo zaman, da so stari ljudje modri. Ne lepši in boljši: modri so. Enako je z dobro arhitekturo.

+ 18 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 18

28.11.2012 13:08:41

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 19

19

28.11.2012 13:08:42

KULTURNI SPOMENIK: MOST ZA PEŠCE Domen Zupančič

Slovenski arhitekti so bili cenjeni in uveljavljeni na vsem območju nekdanje države Jugoslavije, to kvaliteto ohranjajo tudi nove slovenske generacije slovenskih arhitektov. Z natečajnimi rešitvami so pogosto segali visoko mnogo rešitev so tudi realizirali, če omenim le nekatere Marjan Bežan (Split), Miloš Bonča (Zagreb), Ivan Bregant (Slavonski Brod, Letnica), Vinko Glanz (Brioni), Niko Kralj (Split), Emil Medvešček (Štip), Milan Mihelič (Osijek, Novi Sad, Vukovar), Edo Mihevc, Marko Marijan Mušič (Pirot, Skopje, Kolašin, Bitola, Bosanski Šamac, Lovčen, Nikšič, Kotor Varoš), Vladimir Mušič, Edvard Ravnikar (Rab), Dušan Samec, Ivo Štrukelj (Sarajevo, Jajce) in Fedja Košir. Seznam zajema arhitekte, ki so delovali v obdobju med 1945-1991. Prav vsi projekti kolegov so se ukvarjali z arhitekturo novega, preurejanja obstoječega za nove razmere, izhajali so iz tradicije okolja in uvajali sodobne vidike načrtovanja. To so projekti športnih dvoran, trgovskih centrov, skupščin, mladinskih centrov in drugi objekti. Z današnje časovne distance je bila Jugoslavija enaka kot ranjka Avstoogrska ali pa kraljevina SHS – časovna ustanova. Podobne pomisleke imam tudi ob omembi Evropske skupnosti. Vse te unije, federacije ali druge organizirane skupnosti so vpete v svoj čas in odgovarjajo potrebam tistega časa. Nikakor pa to niso prostorsko enotne dežele. Te raznotere

večnarodne skupnosti povezujejo različna območja tudi glede na reliefno oblikovanost, podnebje, rastje, živalstvo in tudi na način ravnanja z naravno krajino. Ob tem, ko se razvija kulturna krajina vpliva tudi na dojemanje prostora s strani prebivalcev. Na osnovi teh medsebojnih vplivov in tudi zunanjih dejavnikov (politični vplivi, ekonomsko socialni vplivi, itd…) se je bolj in bolj izoblikovala značilna arhitekturna tipika posameznega območja. Slovenija ima pokrajine, ki so si z vidika arhitekturne tipike precej različne, to pa so: alpska, panonska, osrednje – slovenska, dolenjska in kraška (Juvanec 2012: 9). Vsako od teh arhitekturnih pokrajin karakterno označuje gradbeni material, ki je pogosteje uporabljan. Uporaba teh gradiv ni modna, temveč je zrasla z arhitekturo oz. bolje zapisano: arhitektura govori jezik lokalnega razpoložljivega materiala najsi bo to les, kamen ali pa ilovica. To je tradicionalna arhitektura, ki pa potrebuje trezen premislek. Drži, da je preživela tista arhitektura, ki je bila najbolj vzdržljiva in smiselno umeščena v prostor. Kaj ali kdo dejansko naredi arhitekturo vzdržljivo, trajajočo in obstojno? Arhitekt? Uporabnik? Skupnost? Obstanek je odvisen od kulture posameznika in tudi kulture skupnosti. Posameznik, lahko največ stori, če vzdržuje, biva v skladu z načelom skrbnosti ravnanja z razpoložljivimi viri, z jasnim in celovitim odnosom do

+ 20 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 20

28.11.2012 13:08:42

dediščine. Sorodno velja tudi za kulturno skupnost, ki ceni danosti okolja in spoštuje raznolikosti v detajlu. Arhitektura je javno delo, postavljena je v prostor in pred oči opazovalcev. Nekatere so bolj smiselno umeščene kot druge. Na tem področju se navadno odigrajo bitke argumentov med arhitekti, urbanisti, konservatorji, etnologi in še drugimi poklicno zavezanimi strokovnjaki.

Mesto ob vodi, most pod mostom

Mesto Goražde je mesto ob reki Drini. Mostovi prek precej široke reke povezujejo starejši del mesta (levi breg) z desnim bregom. Starejši del mesta je precej okrnjen, niz zgradb iz obdobja 19. st. je ob desnem bregu Podhranjenskega potoka. Iz tega obdobja je tudi objekt tipske avstroogrske šole na levem bregu potoka. Mestni trg je vzporeden s prometnico oz. z reko, severni del je omejen z objekti. To je niz višjih zgradb, ki tvori kuliso trga. Zgradbe so oblikovno enotne (kubusi ravnih linij, izrazitejše so horizontale

okenskih odprtin in lož); načrtovane so bile v obdobju funkcionalizma. Etažirane so tako kot se za tržne hiše spodobi: visoko pritličje z javnim programom in dve do tri etaže s stanovanji. Tako tvorijo vizualni okvir trga. V zadnjem obdobju so fasade obarvali z izrazitejšimi barvnimi odtenki, kar ustvarja občutek prenasičenosti prostora. Trg se prek prometnice preusmeri v most prek Drine. Prvotno je bil most zgrajen za namene motornega prometa in ima značilne elemente kot so: ozek pločnik za pešce, ta je zaključen z visokim robnikom med pločnikom in cestiščem. Most je zaprt za motorni promet in je namenjen zgolj pešcem. Ta most se imenuje po nekdanjem predsedniku Bosne in Hercegovine Aliju Izetbegoviću. Pod cestnim mostom je še en most, tega so zgradili ob zadnji vojni na tem območju (1992 – 1995). To je most za pešce. Most je izdelan iz razpoložljivega gradiva v tistem kritičnem času: armaturno jeklo (fi 14mm), lesni tramiči (10/12 cm) in ozki plohi (3/8 cm).

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 21

21

28.11.2012 13:08:42

Izveden je po načelu obešanja. Obstoječa armiranobetonska plošča cestišča sloni na ločno oblikovanih jeklenih I nosilcih, ta nosi spodnji most. Most visi na jeklenih palicah, ki so zvezane (zavite) okoli kovinskih paličnih nosilcev na spodnjem delu mosta. Jeklene palice so verjetno prebijali skozi zgornji ustroj vozišča. Leseni tramiči okvirnih dimenzij 10/10 cm so umeščeni v te spodnje kovinske nosilce in nosijo leseno pohodno oblogo ozkih plohov. Most je dolg okvirno 195 m in je širok 110 cm. Ob tem tehničnem opisu je bolj tehtna osvetlitev zgodbe vzroka o nastanku mosta. V času poteka bojev in drugih vojaških aktivnosti so bili meščani na udaru ostrostrelcev. Gibanje je bilo močno ovirano. Rešitev mosta za pešce je v tem oziru jasna in logična. Obstoječi cestni most je predstavljal zadostno trdno varnost ljudi; postal je streha nad mostom. Bunker je objekt, ki varuje ljudi pred nevarnostjo zunaj. Bunker je trdno zgrajen objekt z varnim dostopom in nudi zasilne pogoje preživetja. Pričujoči most za pešce je

longitudinalni bunker ali varni koridor gibanja ljudi. Fizična linija komunikacije ljudi v času je bila nuja zaradi oskrbovanja prebivalcev na obeh bregovih reke. Most je manifestacija želje ljudi po preživetju, kljubovanju začasnim neživljenjskim pogojem. Na spominskem obeležju ob mostu je naveden Selver Sjerčić in branilci mesta Goražde. A ima ta most značilno arhitekturno zgodbo: izvornega avtorja zgodovinarji še do danes niso neizpodbitno izpostavili ali določili. Tega jim ne gre zameriti. Most je jasen predstavnik t.i. vernakularne arhitekture: arhitekture, ki nastane iz nuje, potrebe in seveda tradicije življenja. Praviloma taka arhitektura nima jasno opredeljenega avtorja, v bistvu je narejena z vedenjem graditelja in njegovega delovnega tima. Nedvomno ima avtorja, vendar je avtorstvo drugotnega pomena, prvotni pomen ima funkcija in delovanje.

+ 22 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 22

28.11.2012 13:08:43

Prostorska intervencija

Most oblikovno in estetsko ne predstavlja posebne vrednosti. Ima preprosto konstrukcijo spojeno z jasnimi funkcionalnimi detajli (ti so mestoma izrazito preprosti in grobi). Ekipa delavnice Groažde 2012 je most ovrednotila kot kulturni spomenik državnega pomena. Kakšen bi bil način varovanja takega objekta? Možna je naslednja intervencija: varovati celovitost vrednot mostu za pešce. Bolj kot sama arhitektura mostu potrebuje prostor mestnega trga z mostom celovitost zasnove oblikovanja s približevanjem arhitekture ljudem, meščanom. Obstoječi ambient mostu in mestnega trga ne nudi kvalitetnega prostorskega izraza ter niti ni uporabnikom prijazen. Ob neposredni bližini mostu (leva stran reke) je manjši paviljon (javno stranišče). Dostop do nivoja spodnjega mostu je možen le prek strmega stopnišča in neurejenega zelenega parka. Na desnem bregu reke je dostop možen, ob čelu mosta je postavljeno spominsko obeležje z napisom.

Zelenica ima prodne kamne nameščene v obliki srca, kamni so barvani na rdeče. Mestni trg in reka Drina sta kot mimobežnici, prostorsko nudi most za pešce dobro medsebojno prostorsko povezavo. Območji sta razčlenjeni in orientacijsko nepotrebno kompleksno degradirani. V okviru delavnice smo opravili inventarizacijo prostorskih elementov središča mesta in objektov; izdelali smo tehnično dokumentacijo (skice, načrti in fotografije) in šele na osnovi teh elementov lahko začnemo graditi sistem vrednotenja, obnove in predstavitve arhitekture javnosti. V tem primeru ne gre za rekompozicijo: ta metoda zagovarja neposredni nagovor opazovalca; objekt se oblikuje po izvornem načrtu ali dokumentaciji in sledi izvirnosti arhitekturnega jezika (Sanković 2000: 27). Tega v danem primeru ne moremo storiti, saj je most nastal spontano in o njem nimajo materialne dokumentacije (načrti, skice, sheme, statične presoje, fotografska dokumentacija). urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 23

23

28.11.2012 13:08:43

Vprašanje adaptacije oz. rekonstrukcije terja tudi kritično misel, saj bi v tem primeru objektu pridali zgolj minimalne funkcionalne arhitekturne elemente, ki bi objekt približali veljavnim standardom varnosti in stabilnosti. Enako kritično presojo potrebuje konstruktivno saniranje, ki se osredotoča bolj v sanacijo konstrukcije in manj celote. Ta poseg je razumljen kot časovno premoščanje celostne obnove, torej zgolj stabilizacija konstrukcije. Poudarek pri vsem tem je, da se vsi ti posegi temeljno ukvarjajo s fizičnimi elementi objekta in manj z njegovo umestitvijo v prostor ali delovanjem v prostoru. Pri teh posegih je zgodovinska slika objekta pomaknjena v ozadje, v ospredju je zgolj materializacija arhitekturnega spomenika. Tu se dobro umešča razmišljanje, če želimo, da so naši objekti uglašeni z zakonitostmi okolja, moramo v tem primeru sprejeti načelo, da naše delo (arhitektov) ni le seznam kaj mora graditelj početi z gradbenim materialom, urejanjem lokacije oz. s sistematizacijo gradnje (Bijedić 2012: 158). Most za pešce je simbol skrbi ljudi drug za drugega, armaturno jeklo in les so udejanjeni nosilci medčloveške solidarnosti. Specifika mostu zahteva tankočutno intervencijo v tehničnem smislu in celovito rešitev v prostorskem smislu. Tehnično je most nezadostno trdno zgrajen za večje konstantne obremenitve (pogosti skupinski prehodi) in ne nudi zadostne varnosti obiskovalcem (višina ograj, t.i. svetli hodnik mostu je oviran zaradi prečnih nosilcev cestnega mostu). Celostna rešitev mora zajeti tudi prostor izteka mostu na obeh bregovih reke. Iztek mostu potrebuje jasno, funkcionalno rešitev, ki bo povezovala nivo cestišča (trga) in nivo mostu pod mostom. Poseg zahteva jasno strukturiranost prostorskih elementov: rušitve nedovoljenih uzurpacij javnega prostora; gradnja novih mestotvornih objektov na levem bregu (gradnja banke in mediateke ob mostu); postavitev enotne ulične opreme in tako bomo

dosegli jasnejšo orientacijo v prostoru. Intervencije zajemajo tudi rušenje objektov, povečujejo površine zelenih površin in krepijo identiteto lokacije. Večanje zelenih površin ima večplastne prednosti: izboljšuje kvaliteto zraka (zmanjšuje gibanje zračnih mas, zadržuje prašne delce), lokalno zmanjšuje temperaturo zračnih mas in senči prostor. Dvig udobja in kvalitete mikroklime. Vegetacija izboljšuje vizualno podobo mestne slike in vrača ritem letnih časov tudi v t.i. grajeno okolje. Potreben je decidiran in koncizen pristop, saj je mestno tkivo (ulice in zgradbe) po zadnji vojni doživelo precejšnje spremembe predvsem v negativnem smislu: nasičenost mestne slike z izrazitimi barvnimi ploskvami fasad, nefunkcionalni prostorski posegi z vidika pešca (ovire koridorjev gibanja); neskladno oblikovanje stavnih gabaritov in stavbnih odprtin objektov; večja odstopanja od gradbenih linij. Mesto ima zaradi teh prostorskih individualnih posegov dokaj degradirano mestno sliko (kakofonija oblik).

Analogija Goražde in Ljubljana

Ljubljana ima prostorske analogije Goražda (ali obratno, odvisno od vidika bralca). Prešernov trg se prek tromostovja razširi prek reke. Trg je tako podaljšanj. Grajski hrib je tako kot Gubavica mestno sprehajališče in razgledna točka. Študentska steza se izteče na Vodnikov trg (tržnico), sorodno se sprehajalna pot z Gubavice izteče na prostor nekdanje tržnice. Zeleni hrib je konceptualna dominanta, ki nosi več pomenov: določa rob mesta, nudi smiselno orientacijo po mestu (veduta), s svojo višino deluje kot razgledna točka, v mesto vpeljuje naravo in nenazadnje jo označujem kot mentalno sliko vernakularne arhitekture. Drina in Ljubljanica sta reki, ki določata obe mesti. Reka ima potencial: turizem, rekreacija in gospodarstvo. Med Ljubljano in Goraždem je kar nekaj vzporednic.

+ 24 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 24

28.11.2012 13:08:43

Goražde ima mestni trg ob vznožju hriba (Gubavica). Gubavica je orientacijska točka nad objekti trga in nudi potenciale z vidika rekreacije in sprehajalnih poti. Mestni trg v Goraždu je parafraza Drine (ujetost, usmerjenost pogledov, perspektiva in padajoča nivelacija tlaka v smeri toka reke Drine). Ozko vozlišče trga pridobi še horizontalno dominanto (most Alija Izetbegovića). Most je dogovorno zaprt za promet, prek ceste niso nameščeni nobeni zaviralci prometa (potopni stebriči, cvetlična korita), a se vozniki tega načela držijo. Ljubljana pa ima prek cest potopne stebričke in druge količke, ki spominjajo na narobe obrnjen čip računalniškega vezja. Trg je kulturno središče, prek mosta so dosegljivi

javni programi kot je šport, trgovine in poštni promet. Drina ima kot mestni rob vlogo linijskega prostorskega elementa, ob njej in na njej se odvija rekreacija (kolesarjenje, sprehajanje, na vodni pa še plavanje, splavarjenje, ribolov). Reka z rečnim bregom nudi zveznost gibanja. Reka določa razpoznavnost mesta. Goražde brez Drine ne bi bilo Goražde, Drina brez Goražda pa lahko obstaja. Prek reke je speljan še dvojni most. Tak dvonivojski most je Ljubljana pridobila v letu 2012: Fabianijev most (arh. J. Kobe), ki ga je predvidel arhitekt in urbanist Maks Fabiani v urbanističnem načrtu za popotresno Ljubljano (Bela Ljubljana, 1895). urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 25

25

28.11.2012 13:08:44

DELAVNICA GORAŽDE 2012 Andreja Benko

Delavnica je učna oblika, pa tudi metoda dela, kot način intenzivnega dela skupine in učenja v kratkem času, ki se je tudi arhitekti v svojem delu radi poslužujemo. Apliciramo jo na katerokoli izbrano problematiko, pa tudi z različnimi starostnimi oz. interesnimi skupinami in zaradi tega se izvajanje lete z javnostjo v arhitekturi in urbanizmu vzpodbuja tudi zakonsko. Pri realizaciji delavnice je pomembna odzivnost, fokus, ideje in seveda izvedba. V arhitekturi in urbanizmu poznamo arhitekturne, urbanistično-arhitekturne in planerske delavnice, pri čemer delavnico opredelimo predvsem na področje osredotočenja. Pri delavnici, ki je zasnovana javno, ne moremo vnaprej določiti števila sodelujočih, kot tudi ne vseh območij obdelave. Ta se določijo konkretno na terenu. Delavnice temeljijo na ideji, da je okolje, ki razumeva in spoštuje vse uporabnike prostora, demokratično in kulturno osveščeno. Spoštovanje soljudi, graditi za ljudi, je glavno vodilo arhitektov in urbanistov. Vračanje k tem načelom pripomore k objektivnosti dela in rezultatov delavnic (Zupančič, 2009, str. 13). Metoda dela v izvajanju delavnice je odvisna od skupine in pričakovanih rezultatov delavnice. Vsaka ima svoje izobraževalne cilje in podcilje, ki v kombinaciji pripeljejo do vsem skupnega cilja – uspešnega zaključka delavnice. Metode dela

v delavnici so različne in se pogosto pojavljajo v različnih kombinacijah. Tako poznamo: metodo razlage, metodo referata, metodo projekcije oz. prikazovanja, razgovora, razprave, opazovanja, zaznavanja, občutenja, »brainstorming«, metodo dela s slikami, zemljevidi in fotografijami, metodo ovrednotenja dela, debate, diskusije itn. (Benko, 2012). Pri delu na prostorskih (arhitekturnih, urbanističnih, planerski) delavnicah, se študentje na interaktiven način naučijo kritičnega odnosa do lastnega dela, ki ga usmerjajo pedagogi s pomočjo strokovnjakov v lokalni skupnosti: kako prepoznati značilnosti prostora in opredeliti probleme, ter kako jih s pomočjo teoretičnih in praktičnih znanj razrešiti. Komunikacija med udeleženci poteka vsestransko, vsem je skupni cilj reševanje problema ali pa njegovo iskanje, predvidevanje razvoja dogodkov, dejavnosti in procesov v prostoru. V ta namen se na podlagi zaznanih problemov in želja izoblikujejo različni razvojni scenariji, ki nastanejo s pomočjo strokovne in laične javnosti ter prenosa tujih vzorcev in primerov iz prakse (Fikfak, 2012, str. 36). Pri urbanistično-arhitekturni delavnici je izjemnega pomena opazovanje in doživetje prostora, obenem pa stik z lokalnimi prebivalci. Ti so ključni členi, ki izpostavijo kritično problematiko, saj se z njo

+ 26 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 26

28.11.2012 13:08:44

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 27

27

28.11.2012 13:08:44

srečujejo vsakodnevno. Strokovnjaki pri delu na terenu in v sodelovanju z lokalnimi prebivalci tako lahko izpostavijo ključne kritične točke oz. žarišča. Sodelovanje med vsemi vpletenimi stranmi ima pri izvajanju delavnic posebno mesto. Le-to je posebej pomembno, saj samo z dobrim sodelovanjem pridemo do vsem želenega in všečnega cilja. Vsak prostor že v sebi skriva odgovor na številna vprašanja, ki si jih zastavljamo ob novih razvojnih potrebah – le skrbno spoštljivo in pazljivo mu moramo prisluhniti (Gabrijelčič, 2012, str. 6). Pri pripravi in izvedbi arhitekturne delavnice gre za celovit projekt, ki je sestavljen iz več medsebojno odvisnih nalog. Delavnice niso same sebi namen, ampak se pridobljeni rezultati aplicirajo v praksi. Rezultati služijo kot izhodišče pri postavljanju novih smernic ali kot podlaga za nadaljnje delo in raziskovanje (Brojan, 2009, str. 26). Pravilno zastavljena koordinacija delavnice, kot tudi sodelujočih na delavnici, je izrednega pomena. Koordinacija po SSKJ pomeni delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno oz. usklajevati. Iz pomena besede vidimo, da je koordinacija delavnice ključni člen, in je pomembna vez od samega začetka priprave delavnice. Od nje so odvisni rezultati delavnice, kot tudi kvaliteta izvedbe delavnice. Prostorsko delavnico Goražde 2012, smo začeli pripravljati v začetku leta 2012, ko so se iz prve ideje o izvedbi mednarodne delavnice na območju bivše Jugoslavije začeli konkretni dogovori in zagotovila, da je mesto Goražde odprto za strokovnjake iz tujine. Glavni pobudnik za izvedbo delavnice je bila Vlada Bosansko – podrinjskega kantona v Goraždu. Povedali so nam svoje težave in probleme pri ureditvi mesta in vpetosti strokovnjakov v domače okolje, zaradi česar je težko najti hitro, predvsem pa finančno primerno rešitev težave. Mnogokrat se zgodi, da slabih reči preprosto ne opazimo in jih zagledamo šele, ko nam jih pokaže tujec. Ne s slabim namenom, pač pa

+ 28 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 28

zato, da bi jih videli, jih skušali izboljšati ali odpraviti. Včasih je to le malenkost, včasih je problem v zasnovi (Juvanec, 2009, str. 7). Na podlagi dogovorov in izpostavljenih problemov smo sčasoma izoblikovali strukturo delavnice. Impulz, organizacijo in dogovore glede delavnice je urejala študentka Amela Špendl, preostanek pa profesor Juvanec. Za delavnico je bilo potrebno pripraviti tudi gradivo za osnovno seznanitev študentov z lokacijo že pred prihodom na lokacijo. V času organizacije delavnice je bilo potrebno narediti podroben urnik bivanja v Goraždu. V urnik smo morali vnesti vsa uradna srečanja in sprejeme, ki smo jih imeli dogovorjene v kraju. Poleg tega je bilo potrebno izbrati skupino študentov, ki je sposobna samostojnega inovativnega dela in ki ima že nekaj izkušenj z delom na delavnicah. To je bilo potrebno predvsem zaradi izvedbe delavnice v tujini. Pred odhodom je bilo potrebno urediti tudi prepoznavnost udeležencev delavnice ter prevoz. Za prepoznavnost smo poskrbeli z enotno grafiko in imenskimi priponkami za vse udeležence delavnice. Urnik delavnice je bil zastavljen aktivno. Po prihodu smo imeli sprejem pri premierju in kasneje pri županu. Vsak je poskrbel za to, da so nam bili v našem tednu gostovanja v Goraždu na voljo njihovi zaposleni z oddelkov za prostor. Konkretno vsebino in kritične točke urejanja smo določili šele po prvem sprehodu skozi mesto Goražde. Prvi vtis je bil seveda pozitiven in šele naslednji dan smo lahko izoblikovali kritičen pogled. Refleksija med teorijo in prakso utrjuje ali pa vpliva na metode analiziranja prostora, načine odločanja in sprejemanja pluralnosti prostorskih aktivnosti (Zupančič, 2009, str. 12). Na sprehodu po mestu so se nam pridružili tudi zaposleni na ministrstvu za prostor, kot tudi zaposleni na občini, vsi odgovorni za urejanje prostora. Na podlagi izpostavljenih kritičnih točk smo se razdelili v 4 delovne skupine. V mestu

28.11.2012 13:08:44

Goražde, kjer so nam v tednu bivanja ponudili vse, kar je v njihovi moči, smo imeli na razpolago tudi prostore za delo, kjer smo lahko po skupinah delali. Prav ti prostori so bili primerni tudi za naše vmesne predstavitve, kjer smo se skupine tudi med seboj seznanjale s potekom dela, obenem pa opozarjali na težave. Na podlagi tega smo skupno iskali rešitve problemov, predvsem pa podajali kreativne ideje. Po petih dneh bivanja v Goraždu smo prve idejne zasnove predstavili pred meščani Goražda, prisoten je bil tudi minister, odgovoren za prostor, gospod Sadikovič, ki nas je vseskozi podpiral in nam pomagal pri težavah, obenem pa se je udeležil vseh predstavitev projektov, tudi vmesnih faz. Odziv na prve pripravljene osnutke je bil izjemen. Po vrnitvi iz Goražda smo se lotili konkretnejšega projektiranja in izdelave idejnih projektov. Za vsako lokacijo je bilo potrebno zaključiti projekt in ga pripraviti do te mere, da je bil razumljiv tudi za nestrokovnjake. Zaradi tega smo uredili projektne mape, ki so podrobneje opisovale posamezno lokacijo in podrobneje prikazale intervencije ter predloge ureditve lokacije. Ob tem je bilo potrebno poskrbeti tudi za celostno grafično podobo delavnice, ki je morala biti enostavna, vpadljiva in razpoznavna, obenem pa je morala omogočati ponavljanje v različnih oblikah publiciranja. Zaključek delavnice smo predstavili v obliki razstave in izdane monografije. Zaradi dobre predstavitve in idej, ki se lahko aplicirajo na različna področja, smo se odločili, da pregledno razstavo dela predstavimo čimvečji skupini ljudi. Opisi na plakatih so pripravljeni trojezično – slovensko, bosansko in angleško, za lažje razumevanje, grafika plakatov je razpoznavna in ljudem univerzalna. Zato smo se odločili za razstavo v treh mestih – Goraždu – v Domu kulture, v Sarajevu – na Fakulteti za arhitekturo in v Ljubljani – ZRC SAZU Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Pomemben del pri izvedbi in predstavitvi delavnice so predstavljali sponzorji, ki so prevzeli večji del finančnih izdatkov. Z delavnico smo v sodelovanju z gospodarstveniki, dijaki, študenti in strokovnjaki v kratkem času uspeli idejno rešiti nekatere problematike v mestu Goražde. S pravimi metodami izvajanja delavnice se nam je odprla tudi javnost in nam podala njihova opažanja in predloge za urejanje; tu lahko ocenimo, da sta tako javnost kot stroka aktivno sodelovala. Sodelovanje politike, stroke, gospodarstva in javnosti, se je izkazalo ključnega pomena in je bilo povezovalna nit skozi celotno delavnico. Delavnica je vzorčen primer sodelovanja med teorijo in prakso. Posebej pomembno pri tem je vzpostavitev aktivnega sodelovanja Fakultete za arhitekturo z gospodarstvom – Hella Saturnus in Hella Bekto. To se kaže pri sodelovanju med strokovnjaki in študenti Fakultete za arhitekturo, dijaki Srednje tehnične šole „Hasib Hadžović“, kot tudi strokovnjaki iz prakse in lokalnimi arhitekti v Goraždu.

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 29

29

28.11.2012 13:08:44

Učinkovita “pametna” naselja

Simon Mokorel

Slovenske občine, še posebej tiste brez večjih mest ali pomembnejše industrije, potrošijo razmeroma malo energije glede na večja mesta, vendar je njihov delež zaradi velikega števila takih občin na nivoju države občutno večji. Naraščanje cen energentov je občine pričelo spodbujati k varčni rabi energije ter drugih virov. Nastaja vrsta lokalnih projektov, ki skušajo v prvi vrsti analizirati in urediti trenutno stanje z namenom, da bodo lahko v naslednjem koraku izvedli potrebne optimizacije. Zaradi večje učinkovitosti in boljše kvalitete bivanja so občine začele razvijati pametna naselja. Pametno naselje je okolje, ki razume naše potrebe in želje ter samo predlaga najboljše rešitve za večjo učinkovitost. Zelo je pomembno zavedanje prebivalcev o prednostih, ki jih prinaša, ter njegovih konkretnih učinkih. Pametno naselje pomaga prebivalcem razumeti njihovo porabo ter omogočiti vplivanje nanjo z namenom boljše kvalitete bivanja. Pomembna pa je tudi tehnologija. Brez tehnologije se porabe ne da meriti, napovedati in optimirati. Brez tehnologije ni sinergičnih učinkov in brez tehnologije ni pametnih naselij. Slika1: Svetilka v sožitju z okoljem. + 30 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 30

28.11.2012 13:08:45

Začne se pri interesu posameznika

Energetska učinkovitost katerekoli skupnosti se prične pri energetski učinkovitosti posameznika, sistema in njegovih gradnikov. Koncept pametnih mest oziroma pametnih naselij ter pametnih infrastruktur vsekakor predstavlja pomemben okvir, ki pa brez zavedanja posameznika o neposrednih učinkih, ki vodijo v prihranke na osebnem računu ali javnem računu občine, težko zaživi. Obstaja nič koliko primerov zgrešenih praks, kjer je uvajanje tehnologij pametnih mest doživelo polom predvsem zaradi neizraženega osnovnega interesa posameznika. Vendar tehnologija je pomembna. Brez tehnologije se porabe ne da meriti, napovedati in optimirati. Brez tehnologije se kompleksnih infrastruktur ne da voditi. Brez tehnologije ni sinergičnih učinkov in brez tehnologije ni pametnih naselij.

Ne le sistem, temveč organizem

Pametno naselje je več kot le sistem. Je organizem, ki je podprt z najsodobnejšimi tehnologijami pametnih gradnikov in umetne inteligence, organizem, ki je človeku, naravi in tehnologiji prijazen. Je organizem, ki vzpodbuja inovativnost, nove poslovne in družbene izzive ter organizem, ki gradi simbiozo med človekom, družbo, naravo in tehnologijo. Tako naselje preko multisenzorskih mrež razume kompleksne procese v naselju, s pomočjo tehnologij umetne inteligence optimira vire, se prilagaja posamezniku in predvsem skrbi za vzdržnost z minimiziranjem škodljivih vplivov na okolje.

Pobude se rojevajo

V Sloveniji je kar nekaj pobud in projektov, ki že uvajajo posamezne podsisteme pametnih naselij, od trajnostne mobilnosti do pametne javne razsvetljave. Izkazalo se je, da so najbolj perspektivni tisti, ki problem razumejo celostno. Tak primer je uvajanje

infrastrukture pametne javne razsvetljave v občine. Korak za korakom, z obvladljivi projekti, ki takoj prinašajo učinke in neposredno demonstrirajo pomen pametnih naselij odločevalcem ter občanom. Na eni strani so pametne svetilke, ki niso več samo avtomati, na drugi strani celovit pregled infrastrukture, porabe ter napovedi porabe, na tretji strani pa dodatna senzorika, ki omogoča vrsto novih storitev, od nadzora onesnaženja, nadzora prometa do varnosti v naseljih. Pri vsem tem pa so bistveni trije koraki, kjer te možnosti približujemo uporabniku.

Do inteligence v treh korakih

Prvi korak je posamezniku omogočiti celovit prikaz takojšnjih učinkov, ki so nastali zaradi njegove aktivnosti, kot denimo privarčevana energija, privarčevana pitna voda, povečana količina škodljivih izpustov iz avtomobila zaradi neustreznih pnevmatik… Ko je zavedanje vzpostavljeno, je drugi korak omogočiti neposredno interakcijo posameznika s sistemi pametnega naselja, kot npr. planiranje poti, vzpostavitev lastnih scenarijev bivanja, razvoj in trženje nove storitve na informacijski platformi pametnega naselja, ipd. Do tretjega koraka pride takrat, ko se začne pametno naselje obnašati inteligentno. Ko nam okolje samo predlaga najboljše rešitve in najboljše poti, ko razume naše potrebe in želje, ter se ustrezno odzove. Ta scenarij ni nekaj oddaljenega, je že tu. Tehnologija to omogoča, koncepti pametnih naselij to predvidevajo, veliko podjetij že razvija produkte in storitve za pametna naselja. Edina ovira smo mi, ljudje, naše dojemanje prednosti, ki jih prinašajo tehnologije, naš mačehovski odnos do narave in skupnega dobrega in naš večni strah pred spremembami in odprtim sodelovanjem. urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 31

31

28.11.2012 13:08:45

Samoučeč sistem

Podjetje Envigence je razvilo tehnologijo, ki omogoča obvladovanje ogromnih količin podatkov v realnem svetu; tehnologije, ki jih uporablja Envigence so bile že večkrat preizkušene, med drugim jih uporabljajo tudi v British Telecomu, Bloombergu in New York Timesu. Uspešno delovanje tudi v energetskem sektorju so uspeli dokazati že s pilotnim primerom, na katerem so izvajali meritve in potrdili svoja prizadevanja ter začeli graditi novo multisenzorsko omrežje pametnih gradnikov. V ta namen so razvili poslovni model, pri katerem se zgradi inteligentno omrežje na infrastrukturi javne razsvetljave.

Sistem deluje s pomočjo senzorjev in nadzornih mehanizmov, ki so vgrajeni v svetilke – le te so nastale v sodelovanju s podjetjem Hella – in spremljajo dogajanje v okolici. Vendar pa se to omrežje od drugih avtomatov razlikuje v tem, da se uči, razume podatke, sklepa na podlagi predznanja ter nato predvideva in se odziva – nam posreduje informacijo. Vse to pa se dogaja v realnem času, zato sistem omogoča upravljanje, optimiziranje, analiziranje in napovedovanje gibanja glede na različne dejavnike. Torej, kot rečeno, gre za sistem, ki se uči: vsak podatek, vsako informacijo, ki jo sistem zazna, primerja z naučenim modelom, ki

Slika 2: Povezava različnih infrastruktur v informacijsko omrežje.

+ 32 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 32

28.11.2012 13:08:45

je tako zapleten, da se ga ne da niti formalizirati, računalnik pa lahko zaradi moči računanja to počne v realnem času. Vsaka sprememba modela povzroči določeno reakcijo, ki jo predlaga računalnik na podlagi sklepanja. Se pravi, sistem podatke analizira, jih primerja z naučenim modelom in iz njih izlušči potrebne informacije. Zaradi obilice različnih senzorjev, velike količine senzorskih vozlišč ter metod za iskanje informacij iz javnih internetnih virov lahko sistem dostopa do zelo širokega spektra informacij in s tem gradi zelo obsežno bazo, ki informacije spremeni v znanje. Uporabnik na ta način pridobi analize podatkov, informacije in tudi naučeno znanje. Vse to pa omogoča manipuliranje z modelom okolja, procesov in aktivnosti, spreminjanje in ugotavljanje nepravilnosti, zaznavanje in spremljanje gibanja porabe, vedenja, obrabe naprav, napovedovanje porabe, ključnih dogodkov, pojasnjevanje napovedi ali preteklih dogodkov… Občina, ki se bo odločila za uvedbo te najsodobnejše tehnologije javne razsvetljave, na ta način pridobi orodje, s katerim lahko na eni strani poveča ugodje občanov, na drugi strani pa poveča varnost v prometu, hkrati pa prihrani pri porabi energije in vzdrževanju javne razsvetljave ter minimizira škodljive vplive na okolje. Sistem namreč omogoča, da bo svetloba tam, kjer je potrebna, in v taki količini intenziteti, da je prijetna za ljudi in okolje.

Pametne omrežje javne razsvetljave

Odločevalci v občinah morajo, za svojo večjo učinkovitost, razpolagati z informacijskim sistemom, ki jim mora omogočati spremljanje, analiziranje ter upravljanje infrastrukture javne razsvetljave. Le na ta način lahko postanejo učinkovitejši pri svojih odločitvah. Sistem, jim kot prvo, mora omogočit celovit pregled nad celotnim delovanjem javne infrastrukture, od

porabe energentov, porabe vode, prometa, parkirnih mest, do onesnaženosti zraka in drugo. Za razumevanje podatkov in informacij, ki se zbirajo v informacijskem sistemu so potrebna dobra analitična orodja, ki jim omogočajo podroben pogled v dogajanje v okolju. Ko pa imajo odločevalci tudi možnost oddaljenega upravljanja z javno infrastrukturo dobijo orodje s katerim lahko svojim občanom zagotavljajo energetsko učinkovitost ter boljšo kvaliteto bivanja. Osnovni gradniki takega omrežja so: • pametna svetilka z možnostjo posredovanja in sprejemanja informacij z osnovno notranjo logiko • informacijski sistem spremljanja, analiziranja in upravljanja

Slika 3: Prikaz povprečne porabe in napoved porabe energije. Pametno svetilko sta skupaj razvili podjetji Envigence in Hella Saturnus Slovenija. Svetilni element svetilke so svetlobne diode (LED) z zelo natančnimi optičnimi elementi za optimalno razpršitev svetlobe. Osnovna logika svetilke omogoča pravilno delovanje svetilke ter posreduje te informacije v informacijski sistem v realnem času. Sistem te informacije analizira in v primeru anomalij posreduje svetilki novo urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 33

33

28.11.2012 13:08:46

informacijo o načinu delovanja, če je to potrebno. Z vzpostavitvijo sistema pridobi občina možnost detaljne analize delovanja ter razumevanja ene od svojih infrastruktur in s tem možnost boljšega odločanja o novih investicijah ter stroških.

Zaključek

Z vzpostavitvijo inteligentnega omrežja občine pravzaprav stopajo na pot k tako imenovanemu pametnemu naselju. Glavni prednosti inteligentnega dela strojne opreme, ki jo uporabljajo pri podjetju Envigence za gradnjo internetnega omrežja na javni razsvetljavi, sta namreč modularnost in fleksibilnost, kar pomeni, da pričujoč sistem javne razsvetljave omogoča nadgradnjo in ga je mogoče uporabiti tudi na drugih področjih, recimo za merjenje uporabe drugih energentov in virov kot sta plin in voda, za štetje peščev, avtomobilov ipd. Prvi korak k razvoju pametnih naselij v Sloveniji smo v družbi Envigence v sodelovanju s Hello Saturnus napravili v Mirnu pri Kostanjevici, kjer smo v celoti vzpostavili koncept pametne razsvetljave, ki po opisanih načelih uspešno deluje. Zdaj se oziramo po drugih slovenskih naseljih. Simon Mokorel, univ.dipl. inž. str., direktor ENVIGENCE d.o.o.

Slika 4: Predstavitev svetilke na Ljubljanskem gradu september 2012. + 34 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 34

28.11.2012 13:08:46

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 35

35

28.11.2012 13:08:46

PROJEKTI Delavnica, potek in vsebina Andreja Benko

Termin izvedbe delavnice: 9. 7. 2012 - 13. 7. 2012 Lokacija delavnice: Goražde, Bosna in

Hercegovina

Terensko delo: delo na območju centra mesta Goražde, Gubavica, Rorovo.

Urnik delavnice: 10. 7.2012

Ogled mesta Goražde z lokalnimi arhitekti in urbanisti. Uradni sprejem v Kantonu: Premier Vlade BPK prim. dr. Alija Begović; Minister za urbanizem g. Jasmin Sadiković; Minister za gospodarstvo g. Emir Hodović; Veleposlanik RS v BiH Njegova ekscelenca Andrej Grasselli. Razdelitev na delovne skupine. Delo na terenu, na izbranih lokacijah, povzetek dnevnega dela.

11. 7.2012

Aktivnosti na izbranih lokacijah, ogled Gubavice. Uradni sprejem pri županu občine Goražde g. Emiru Hodoviću. Ogled Rorovo, delo na terenu. Predstavitev temeljne problematike in kritičnih točk potrebnih ureditve.

+ 36 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 36

12. 7.2012

Ekskurzija v Tjentište (Sutjeska), ogled arhitekture Zlatka Ugljena: rezidenčni objekt z ostalo arhitekturo. Ogled muzeja, posvečenega bitki na Sutjeski – arhitekt Ranko Radović. Ogled spomenika, posvečenega bitki na Sutjeski – delo Miodraga Živkovića. Delo po skupinah.

13. 7.2012

Zaključna predstavitev dela skupin, pred povabljenimi gosti in meščani. Javna predstavitev idejnih rešitev v prostorih Bosansko-podrinjskega kantona. Odhod proti Ljubljani, ogled Sarajeva.

Prostor za delo: Terensko delo v občini Goražde;

Prostori Srednje tehnične šole „Hasib Hadžović“ Goražde; Prostori hotela Behar, Goražde. Vmesna predstavitev dela: 11. 7.2012, 18:00 - Predstavitev temeljne problematike v mestu Goražde v prostorih Srednje tehnične šole „Hasib Hadžović“ Goražde. Navzočnost vseh skupin, predstavitev prvih opažanj s poudarki na kritičnih točkah. Predstavitev je spremljal tudi minister za urbanizem g. Jasmin Sadiković.

28.11.2012 13:08:46

Predstavitev idejnih rešitev nalog: 13.7.2012,

12:00 - Javna predstavitev idejnih rešitev v prostorih Bosansko - podrinjskega kantona. Razstave: Goražde, urbani potenciali. Odprtje 8. novembra 2012 ob 12:00 v Centru za kulturo, Goražde. Razstavo je odprl premier Vlade Bosanskopodrinjskega kantona BiH, gospod Alija Begović, prim. dr. Urbani potenciali – Goražde. Odprtje petek, 7. decembra 2012 ob 14:00 na Fakulteti za arhitekturo v Sarajevu. Razstavo je odprl prof.dr. Ahmet Hadrović. Goražde – vizije. Predvideno odprtje aprila 2013 v notranjem atriju ZRC SAZU, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pobudnik delavnice Goražde 2012: Vlada Bosansko – podrinjskega kantona; Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Organizatorji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Vlada Bosansko – podrinjskega kantona Sponzorji: Veleposlaništvo republike Slovenije v Bosni in Hercegovini; Vlada Bosansko-podrinjskega kantona; Hella Saturnus, Ljubljana; Hella Bekto, Goražde. Mentorji: prof. dr. Borut Juvanec; doc. dr. Domen Zupančič; Andreja Benko m.i.a., mlada raziskovalka; Jasmin Sadiković dipl. ecc., Minister za prostor Bosansko-podrinjskega kantona; Edin Kadrić d.i.a., Ministrstvo za urbanizem BPK Goražde.

Sodelujoči na delavnici

Število sodelujočih na delavnicah je mnogokrat odvisna od interesa pobudnika in obsega delavnice. Ker je bila delavnica Goražde 2012 mednarodna delavnica, so bili v interesni skupini predvsem študentje višjih letnikov Fakultete za arhitekturo. Študentje so bili izbrani na podlagi dela, starosti in resnosti pri delu, kar je bilo nujno potrebno zaradi izvajanja delavnice v tujini. Skupno je na delavnici

sodelovalo osem študentov Fakultete za arhitekturo, šest dijakov Srednje tehnične šole Hasib Hadžović, štirje strokovnjaki določenih področij, trije mentorji iz Fakultete za arhitekturo, dva mentorja z Bosansko – podrinjskega kantona, zaposleni na Občini Goražde, na oddelku za prostor in lokalni prebivalci.

Udeleženci:

Študentje FA v Ljubljani: Amela Špendl; Katarina Kušar; Tanja Završki; Nika Urbič; David Pignar; Lovro Mohorič; Luka Žibret; Damjan Hidič. Drugi sodelujoči na delavnici: mag. Robert Špendl; Dunja Šutanovac u.d.i.a.; Ervin Dervišević BSc prost. planer; Emir Drakovac BSc prost. Planer; Emina Hodo d.i.a.; Orhan Softić d.i.a.; Adisa Bajrović d.i.a. Dijaki Srednje tehnične šole „Hasib Hadžović“: Merima Mujezinović; Muhidin Hukić; Zaim Vlajčić; Emina Klačar; Amina Klačar; Edina Uzunović.

Projektne skupine: Skupina 1 – Ulica Kulina bana: Amela Špendl,

Tanja Završki, Lovro Mohorič, Luka Žibret, Dunja Šutanovac u.d.i.a., Muhidin Hukić, Zaim Vlajčić. Skupina 2 – Problematika, Trg, most, pot spominov, Gubavica: Prof. dr. Borut Juvanec, doc. dr. Domen Zupančič, Andreja Benko, m.i.a., Damjan Hidič, Emina Hodo d.i.a., Amina Klačar, Merima Mujezinović, Edin Kadrić d.i.a. Skupina 3 – Drina: Katarina Kušar, Tanja Završki, Nika Urbič, David Pignar, Emina Klačar, Edina Uzunović. Skupina 4 – Infrastruktura: Mag. Robert Špendl, Ervin Dervišević BSc prost. planer, Emir Drakovac BSc prost. planer.

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 37

37

28.11.2012 13:08:46

Definicija nalog in priprava osnov za projekte: Trg: Prostor trga je neurejen in ne živi z mestom.

Če postavitev objektov nakazuje na prostor trga, trg in dogajanje na trgu prebivalcev in obiskovalcev mesta Goražde ne privabijo k zadrževanju. Enotna ureditev trga in primerna izbira programa z manjšimi intervencijami, bi dala prostoru poseben pomen in življenje. Povezava trga z okoljem in programom, ki se dogaja okoli trga pa bi imela pozitiven doprinos tako za dejavnosti, ki se odvijajo na trgu, kot za okolico ter prebivalce mesta. Most: most je poseben element mesta, saj povezuje in hkrati ločuje mesto, ki leži na obeh bregovih reke Drine. Most je v uporabi vsakodnevno in ljudje so ga vajeni. Prav tako ima most pri meščanih globok simbolen pomen, saj je začasa vojne povezoval oba bregova mesta. Zaradi varnosti prehoda, so pod mostom uredili obešen most iz armaturnih mrež, ki je nudil varnost. Ta del sedaj propada, lahko pa bi bil atrakcija turistom in spomin na žrtve vojne. Z manjšimi intervencijami bi lahko mostu dodali estetske elemente, obenem pa ohranili spomin. Ulica Kulina bana: ulica Kulina bana je ena pomembnejših mestotvornih ulic. Poteka ob najstarejših objektih mesta Goražde. Ulica leži ob Podhranjinskem potoku, ki se v nadaljevanju izliva v reko Drino. Potok je neurejen, brez definirane struge in načeloma lep prostor, ki ga definira tudi drevored ob ulici, deformira in obiskovalca ne pritegne. Z manjšimi intervencijami se da prostor estetsko urediti in ga narediti uporabniku prijaznega. Drina: Mesto Goražde je nastalo ob reki Drini in je pomemben element mesta, saj mesto po eni strani deli in ga z določenimi elementi združuje. Meščani mesta še posebej poleti živijo z reko. Uporabljajo jo kot mestno plažo, kot prostor druženja.

Problematika se kaže predvsem v neurejenosti reke, brežin, prostora ob reki in same prehodnosti ob reki. Nekateri elementi – sprehajalna pot ob Drini, dostopi do reke, dostopi do plaže, so že obstoječi, vendar neurejeni in neoznačeni, tako da obiskovalec prostora le težko najde pot do reke. Z primernim enopoteznim projektom je možna rešitev povezave treh bistvenih elementov mesta – mosta, reke in trga. Gubavica: Problematika se kaže v nedostopnosti na dvignjeno teraso nad mestom. Pot do terase je neurejena in turistu oz. obiskovalcu popolnoma neznana. Prav tako je problem v neurejenosti lokacije. Ko obiskovalec prostor obišče, tam ni niti klopce, košev za smeti in podobno. Ureditev problematike bi odprla novo izletniško točko mestu. Pot spominov: Mesto Goražde ima mnogo spominskih obeležij na dogodke, ki so pomembno vplivali na razvoj in trenutno situacijo v mestu. Na to bi meščani morali biti ponosni in jih turistom oz. obiskovalcem takoj pokazati. S primerno zasnovano potjo po spomenikih mesta Goražde, bi mesto pridobilo na kvaliteti in prepoznavnosti. Problem se kaže v tem, da tudi samo mesto nima zavedenih vseh spomenikov, oz. so ti spomeniki in spominska obeležja na mestih, ki so nevtralno pozicionirana, zaradi tega pa tudi obiskovalcem mesta ostanejo tudi po obisku mesta neznana. Infrastruktura: Mesto Goražde se sooča z velikimi težavami glede infrastrukture. Tako skozi celotno mesto (tudi čez trg) vodi državna cesta. Obenem leži ob pomembni prometni poti, ki povezuje večja mesta, kar bi lahko mest dobro izkoristilo. Prav tako pa se pojavi težava v železniški infrastrukturi. Mesto je imelo železniško povezavo, ki pa je že nekaj let neaktivna. Z manjšimi intervencijami bi lahko to povezavo ponovno aktiviralo in povezalo Goražde s preostalo Bosno in

+ 38 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 38

28.11.2012 13:08:46

Hercegovino, saj nasipi železniške proge še obstajajo in so v večji meri v solidnem stanju.

Rezultati, projekti: Trg: Trg smo preplastili z enotnim tlakovanjem,

ki se je nadaljevalo tudi preko mosta. Uredili smo primerno osvetljavo trga, prav tako pa na trgu uredili tudi primerno enotno urbano opremo (koši za smeti, enotne klopi, kioski in oprema) in tudi poskrbeli za primerno zazelenitev trga. S potezo, ki nadaljuje trg preko regionalne ceste in nadaljuje pot obiskovalcev preko mostu oz. proti reki, smo trg obiskovalcem približali in ga naredili obiskovalcem bližjega. Tako se je trg odprl v tej meri da je primeren tudi za organizacijo določenih prireditev. Most: Tako kot trgu smo tudi mostu dali dodaten program. Kar se je dalo smo povezovalni most med obema stranema Drine tudi ozelenili. Asimetrično smo mu dodali dve manjši razgledni terasi, eno celo na mestu, ki omogoča skok v Drino. Most, kot pomemben spomenik mesta smo vključili tudi v Pot spominov, kot spomenik izjemnega pomena. Pod mostom smo rekonstruirali spodnji »skriti« pontonski most in na njem idejno prikazali možnost galerije na prostem. S sodobno razsvetljavo s svetili Helle in senzorskim sistemom ter prilagoditvijo barv v bolj nevtralne tone, smo most z enostavno intervencijo posodobili. Ulica Kulina bana: Ulico smo uredili tako, da je prostor prehoden in ljudem prijetnejši. Delno smo potok zaprli, pomembna intervencija pri tem pa je bila ureditev struge Podhranjenskega potoka. Z ureditvijo struge smo nivelirali pretok potoka a mu vseeno pustili njegovo lastno obliko toka, obenem pa smo pridobili prostor za pločnik za pešce. Ti lahko zdaj brez težav uporabljajo celotni prostor najstarejšega dela mesta, ki je pravtako lepo urejen s starim drevoredom. Drina: Najpomembnejši poseg pri ureditvi reke

Drine je bilo ureditev nabrežja reke na način, da je bil uporabnikom blizu in da je povezoval glavne trajektorije meščanov. Pomembna intervencija je bila dodatek širokega stopnišča, na obeh straneh mostu s strani trga. Ta omogoča dostop do sprehajalne poti ob reki, nadalje pa dostop do mestne plaže. Sprehajalno pot smo pod mostom povezali, tako da neprekinjeno poteka vzdolž reke. Obenem smo dodali ob reki dodaten paviljon na ploščadi, kjer je prostor za galerijo, kavarno, obenem pa so v razgledno zasnovanem paviljonu vključene tudi javne sanitarije. Prostor ob reki se je tako odprl mestu in obiskovalcem. Gubavica: Na hribu, imenovanem Gubavica, leži razgledna točka mesta, ki jo pa le malokdo pozna. Na določeni nadmorski višini tam leži lepa ravna terasa, ki bi jo lahko meščani koristili. Na Gubavici smo predvideli ureditev dveh poti, ki vodita do te terase, razgledno točko s paviljonom, ki omogoča, da se obiskovalci usedejo v senci, se okrepčajo in potem tudi odidejo. Zelo pomembno pri takem posegu je, da se predvidi zadostna količina košev za smeti za obiskovalce, ki se jih mora potem tudi redno prazniti in vzdrževati red na območju. Gubavico z razgledno teraso in lepim pogledom nad celotnim mestom smo vključili tudi v naslednje območje urejanja – Pot spominov. Pot spominov: V mestu Goražde je mnogo spomenikov, od katerih nekatere ne poznajo niti sami meščani. Z enotno karto, na kateri bi bili označeni vsi spomeniki, kjer bi bili kratki odpisi za turiste, ki bi se seznanili z osnovnimi podatki o spomeniku, bi z enostavno potezo rešili ogromno. Prav tako smo podali idejni predlog različnih poti (z različno skupno dolžino) po mestu Goražde. Kot primer za izvedbo je zagotovo skupinski pohod ob občinskem prazniku. urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 39

39

28.11.2012 13:08:47

PROJEKT: Znak

Znak je temeljni element prepoznave: posameznika, organizacije, pripadnosti ali vere, politične ali druge usmerjenosti. Je sestav grafike in barve. Grafika izhaja iz pojave, dejavnosti, dela, dejavnosti, materiala, izdelka, imena ali iz črkovnega materiala, kar objekt prepoznave označuje. Znak mora biti izrazen, zapomnljiv, izpostavljen, a preprost in sestavljiv: v sebi in z drugimi. Znak predstavlja črko G (tako Gubavica kot Goražde). V celoti je najpomembnejša osrednja točka, ki je dosegljiva (pot), jasna (krog) in izpostavljena (rdeča barva). Predstavlja tudi pogled, celoto in zaokroženje problematike, ki jo najvišja točka nadzoruje. Znak za Gubavico – ki lahko predstavlja tudi celotno Goražde – je teoretično stožec, ki ga zaobjema pot vse do vrha, do zaključne ploščadi, odkoder pogled zaobjame vse Goražde. Tako predstavlja spirala v črni barvi Gubavico fizično, z viškom (fizično in vsebinsko) v rdeči barvi, ki se vsebinsko vrača in zaokrožuje z Goraždem kot celoto. Tako se teorija spaja s prakso: vizualno, smiselno in teoretično.

GORAŽDE 1 2 1

1

1 2

GORAŽDE 1

1

+ 40 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 40

Gubavica 28.11.2012 13:08:47

1

1 2

Gubavica

GORAŽDE

prerez

lesena ograja

utrjena pot

markacija, oznaka poti

Borut Juvanec

Monografija_GOR_za_tisk.indd 41

detajl

urbani potenciali +

41

28.11.2012 13:08:47

PROJEKT: TRG IN MOST

Trg je mestno vozlišče, kjer se križajo poti meščanov, obiskovalcev, potnikov in turistov. Trg se izteče proti mostu in parku ob Drini. Tlak trga je enoten, linije so povzete iz vertikalnih linji objektov na trgu. Ključni element trga je ura v osi mostu; ohranili smo vsa drevesa na trgu. Objekt na zahodni strani mosta smo nadomestili z novim objektom: mestna knjižnica. Trg je oblikovan kot skladna celota s prepoznavnimi kompozicijskimi linijami. Zasnova trga upošteva tudi reko Drino. S trga vodijo stopnice in klančina za invalide do parka s paviljonom. Naše vodilo pri zasnovi trga je bilo: odprtost pogledov, odprtost kolesarjem, pešcem in javnemu prometu. Trg mesta Goražde je podolgovat, nanj se pravokotno priključuje še most, ki ima veliko zgodovinsko vrednost.

Gradski trg u Goraždu je mjesto, gdje se sustiču smjerovi pješaka, bicklista i javnog prevoza. Jednoobrazno asfaltiran sa trakama popločanim kamenim pločama, omeđen je objektima okomitih linija. Trg ima niske visinske razlike, da bi se izbjegle bilo kakve barijere. Glavni element na trgu je gradski sat, a nalazi se na pravcu osi mosta Alija Izetbegović. Javni WC, do mosta zamjenili smo sa bibliotekom. Trg je oblikovan kao skladna cijelina sa prepoznatljivim kompozicijskim linijama. Dizajn trga, također uzima u obzir i prostor do rijeke Drine. Sa trga vode i stepenice, rampe za invalide, da bi se pristupilo parku sa paviljonom. Naš pristup dizajnu trga bio je : Otvoriti prostor za razgledanje (trg), omogućiti pristup biciklista, pješaka i javnog prevoza. Trg u Goraždu je po svojim karkateristikama veoma izdužen, a na njega se okomito vezuje i most koji značajan sa puno historijskih vrijednosti.

The city square of Gorazde is a place where directions of pedestrians, cyclists and transport are crossing. Unified pavement with the strips of stones was constructed from the vertical lines of the buildings around the square. Square has just a little height differences to avoid any barriers. The main point is the city clock, located in the axis of the Alija Izetbegovic bridge. The square of Gorazde is designed as a wide open space for pedestrians, cyclists and for public transport. The edges of square at the river Drina side are open (stairs, ramps) and have a curtain of pergolas. The view is softened with the trees. Our square modifies a city central space in the city place for all the citizens of the city Gorazde.

+ 42 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 42

28.11.2012 13:08:47

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 43

43

28.11.2012 13:08:49

+ 44 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 44

28.11.2012 13:08:50

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 45

45

28.11.2012 13:08:52

+ 46 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 46

28.11.2012 13:08:54

Domen Zupančič, Borut Juvanec, Andreja Benko

Monografija_GOR_za_tisk.indd 47

urbani potenciali +

47

28.11.2012 13:08:57

PROJEKT: ULICA

Ulica Kulina bana zajema regulacijo potoka. Na lokaciji smo načrtovali razširjeno peš pot na obeh straneh potoka, ki se izteče ob glavni prometnici. Razširjeni pločnik omogoča večje število parkirnih mest, povečanje zelenih površin in ureditev struge (zoženje) Podhranjenskega potoka.

Ulica Kulina bana i regulacija Podhranjenskog potoka. * promoviše fukcionalnost i atraktivnost prostora * bezbjedan * dostupan i protocan * ugodan ( elementi vode, zelenila, zvuka, mirisa...)

The main character of the street is the channel of the Podhranjinski stream. The street of Kulin ban needs reconstruction of the stream channel to build new pathways along the stream. The solution is: the pedestrian zone is wider and our reconstruction is well organized for vehicles.

+ 48 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 48

28.11.2012 13:08:58

Domen Zupančič, Lovro Mohorič, Tanja Završki, Luka Žibret, Amela Špendl, Dunja Šutanovac

Monografija_GOR_za_tisk.indd 49

urbani potenciali +

49

28.11.2012 13:08:59

PROJEKT: DRINA

Ureditev nabrežja reke Drine je bila zastavljena enotno: odpiranje, povezovanje in umestitev novega programa na območje nabrežja. V prvi fazi smo razširili nabrežja pod mostom in tako dobili prostor za kolesarske in pešpoti. Naslednja faza je bila ureditev povezave med različnimi nivoji, kar omogoča uporabnikom iz različnih delov mesta prehod med različnimi nivoji. To je bilo doseženo z novima klančinama, ki povezujeta trg in nabrežje, novimi stopnicami ob sprehajalni poti ter klančino, ki omogoča dostop do parka pod mostom in galerije. Z umestitvijo ploščadi ob poti smo obiskovalcem odprli pogled na reko in iz reke na mesto. V zadnji fazi je bil umeščen program na območje. Ta je bil izbran na podlagi kritične presoje skupine, in sicer: • S prestrukturiranjem parka pod trgom smo omogočili večjo preglednost. + 50 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 50

Uređenje nasipa rijeke Drine izvšeno je jednim: otvaranjem, integracijom i instalacijom novog sadržaja na priobalnom području. U prvoj fazi, proširili smo nasip ispod mosta, kako bi se dao prostor za biciklizam i šetnju. Sljedeća faza je organizacija povezivanje između različitih nivoa, čime se korisnicima iz različitih dijelova grada daje mogućnost da se kreću različitim nivoima. To je postignuto dvijema novim rampama koje povezuju trg i priobalje rijeke Drine, novo stepenište šetališta i rampa koja omogućuje pristup parku pod mostom i galerijama. Postavljanjem rampe na putu, posjetiteljiima se otvora pogled na rijeku Drinu i od rijeke na siluetu grada. U posljednjoj fazi uvođenja novih sadržaja u prostor, pažnja je posvećena priobalnom području. Ovo je odabrano na temelju kritičkih ocjena grupe, i to: restrukturiranjem parka ispod trga smo omogućili veću preglednost prostora za posjetitelje;

Design process of the river Drina was undertaken by a single concept, which follows three main principles: integration, opening and program restructuring. In the first phase we connected the whole area of the quay by adding paths for cyclists and pedestrians in the places where they were interrupted. In the second phase we regulated accesses to the river bank, so that users from different parts of the town can move between lower and upper parts. This was achieved by placing ramps that connect square and dock, new stairs on the promenade and ramp that provides access to the park under the bridge and gallery. By placing docks on the promenade we provided wider view on the river and from the river to the old town. In the last phase, we dealt with changing purposes of the areas that could be used more wislely, for example:

28.11.2012 13:09:00

Del zemljišča ob potoku smo preuredili v parkirišče. Poudarek leži na ureditvi ploščadi z javnimi sanitarijami. Te smo umaknili v notranjost in dodali galerijski program. • Stavbo, ob mostu, bi bilo smiselno preurediti v hostel z javnim pritličjem ali kakšno drugo kombinacijo javnega/ delno zasebnega prostora. S temi malimi posegi, bi dobilo nabrežje Drine enotno in privlačno podobo z možnostjo pestre rabe. Enotna ureditev nabrežja s poudarkom na: • odpiranju; • povezovanju; • umestitvi novega programa. •

Pomembne pridobitve: • včja preglednost; • ureditev ploščadi, dodatne možnosti parkiranja; • dodaten javni program, ki ga meščani potrebujejo.

dio zemljišta uz potok je pretvoren u parkirališta. Fokus je dat na organizaciju popločanih površina (platformi) s javnim WC-om. Galerija je povučena ka unutrašnjosti i dodato je rješenje sa novom galerijom sa sadržajem; izgradnja mosta, imala bi smisla da se preuredi oko hostela sa nekom vrstom javnog prostora ili nekom drugom kombinacijom javnog / poluprivatnog prostora; Sa ovim malim intervencijama moguće će biti izaći na jedinstveni (jednoobrazni) priobalni prostor Drine, atraktivanog izgleda sa mogućnošću korištenja u različite svrhe. Jedinstvena (jednoobrazna) regulacija nasipa naglasit će: • otvaranje; • integraciju; • mogućnosti za nove sadržaje u prostoru. Važne dobrobiti: • veća preglednost; • sistem popločanih površina (platformi), dodatna mogućnosti parkiranja; • dodatni javni sadržaji koji građani trebaju.

With restructuring the park under the square, we enabled greater transparency. • A part of the area along the stream is changened into parking space and toilets under the bridge were moved under the main square, where we have also added a gallery. • Reprogram it into the public hostelin upper floors while living the first floor to to the public use. With these interventions we managed to design uniq and at the same time unified riverscape of Drina, with attractive appearance and possibility of various use of space. Unified design f the river bank focused on: • opening; • integration; • reprogramming. •

Important acquisitions: • greater transparency; • system platforms, additional parking options; • additional public program that citizens need.

urbani potenciali +

Monografija_GOR_za_tisk.indd 51

51

28.11.2012 13:09:00

+ 52 goražde

Monografija_GOR_za_tisk.indd 52

28.11.2012 13:09:01

Katarina Kušar, David Pignar, Nika Urbič, Tanja Završki

Monografija_GOR_za_tisk.indd 53

urbani potenciali +

53

28.11.2012 13:09:03

PROJEKT: GUBAVICA

Razgledišče na Gubavici je sestav poti nanjo, prostora na vrhu in objektov: razgledne ploščadi in lesenih zatočišč. Medtem ko je pot povsem naravna, le splanirana in zaščitena z ograjo, je ploščad lesena, konzolna, objekti so leseni, po vzoru zatočišč z Romanije – tako po obliki in po proporcih kot po materialih.

Gubavica, pogled

razgled prerez